Sreda, 25. 1. 2017, 15.30
6 let, 7 mesecev
Bruselj priporoča trimesečno podaljšanje nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
3
Evropska komisija je danes priporočila še trimesečno podaljšanje začasnega nadzora na nekaterih notranjih mejah v petih državah v schengenskem prostoru, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Te države so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki morajo zagotoviti, da se nadzor izvaja le kot izhod v skrajni sili, poudarjajo v Bruslju.
Komisija priporoča, naj članice EU petim schengenskim državam, ki uveljavljajo začasni nadzor na nekaterih notranjih mejah v schengenskem prostoru, ta ukrep ohranijo še tri mesece. Veljavni nadzor, ki so ga novembra podaljšali za tri mesece, se izteče 11. februarja.
Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen
Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na kopenski meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.
Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.
"Še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki zahtevajo uvedbo nadzora"
Omenjenih pet držav mora zagotoviti, da nadzor na notranjih mejah izvajajo le v skrajni sili, so še poudarili v Bruslju. Države morajo tedensko pregledovati nujnost, pogostnost, kraj in čas nadzora ter ga prilagajati grožnji. Vsak mesec morajo poročati komisiji.
Komisija se je za trimesečno podaljšanje nadzora odločila, ker meni, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so zahtevale uvedbo tega nadzora. Razmere v Grčiji in članicah, kjer so sekundarna gibanja nezakonitih migrantov najmočnejša, so namreč še vedno krhke.
Poleg tega unija še ni izvedla vseh ukrepov, predvidenih za izboljšanje upravljanja zunanjih meja. Pri tem komisija izpostavlja začetek pomoči evropske mejne in obalne straže pri varovanju severne grške meje, ki je predviden s februarjem, in postopno ponovno uveljavljanje dublinske uredbe v Grčiji, ki omogoča vračanje prebežnikov iz drugih članic nazaj v Grčijo, predvideno s 15. marcem.
Nadzor mogoče uvesti v treh primerih
V schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah je mogoče nadzor začasno uvesti v treh primerih. Prvi primer so nepredvideni dogodki, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, sprva za deset dni in največ za dva meseca.
V primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti lahko članica uvede začasni nadzor za največ šest mesecev. Oba ukrepa skupaj torej dopuščata do osem mesecev nadzora.
Tretja, skrajna možnost, ki je bila prvič uvedena maja lani, pa v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo delovanje celotnega schengna, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.
V skladu s to tretjo možnostjo je komisija lani maja najprej priporočila šestmesečni nadzor, ki je bil nato novembra podaljšan za tri mesece, danes pa je komisija priporočila še trimesečno podaljšanje.
Slovenija podaljšanju nadzora ostro nasprotuje
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je zaradi tega vprašanja pisala evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu in izrazila ostro nasprotovanje podaljšanju nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ker je to po njenem mnenju povsem neupravičeno.
"Naš cilj je obvarovati schengen in se čim prej vrniti k njegovemu normalnemu delovanju," je v odzivu na slovensko pismo najprej poudaril Dimitris Avramopulos.
Avramopulos sporoča Sloveniji: Po treh mesecih spet po starem
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je v odgovoru notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar poudaril, da popolnoma razume slovenske skrbi in da nadzor v schengnu ne bo trajal večno. "Gre za vprašanje treh mesecev pred vrnitvijo k normalnemu delovanju," je zatrdil.
"Popolnoma razumem njene skrbi," je dejal Avramopulos na novinarski konferenci v Bruslju v odzivu na izjave slovenske notranje ministrice, da ni nikakršnih razlogov za podaljšanje nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo ter da ta ukrep povzroča veliko gospodarsko škodo.
Komisar je še poudaril, da je poleg pripomb slovenske notranje ministrice moral upoštevati tudi pripombe še petih notranjih ministrov. Naloga komisije je napraviti sintezo teh pripomb, je pojasnil.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo nima dovolj uradnikov
Nova evropska agencija za mejno in obalno stražo je v treh mesecih delovanja dosegla pomembne korake, vključno z vzpostavitvijo obveznih sestavov za hiter odziv ter začetkom delovanja novih sestavov za intervencijske skupine za vračanje. Še vedno pa se sooča s pomanjkanjem napotenih uradnikov, je danes ocenila Evropska komisija.
Ob tem je poudarila, da morajo države članice zagotoviti, da bodo ta pomanjkanja odpravile. Trenutno je v okviru agencije napotenih več kot 1550 uradnikov v podporo državam članicam na njihovih zunanjih mejah, kar dopolnjuje obstoječe nacionalne zmogljivosti držav članic v višini 100 tisoč mejnih straž.
3