Bomo zaradi Janka Vebra na volitve odšli kasneje?

Potem ko se je predsednik Borut Pahor po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja odločil, da ne bo predlagal kandidata za novega predsednika vlade, saj so po njegovem mnenju prizadevanja za izvolitev mandatarja za tako kratek čas nesmiselna in nepotrebna, nepovezani poslanec Janko Veber meni drugače.

Morda vas zanima še:

V politični prostor vstopa še stranka Sloga

Veber ima še do jutri čas, da zbere podpise poslanske skupine ali skupine desetih poslancev, ki bi ga predlagali za novega mandatarja. Ker so poslanske skupine napovedale, da njegove kandidature ne bodo podprle, lahko torej računa kvečjemu na podporo desetih poslancev.

"Danes imam dogovorjen sestanek z eno izmed poslanskih skupin glede svoje kandidature za mandatarja. Od tega bo odvisno, ali mi bo uspelo zbrati vseh deset podpisov. Počakajmo do jutri," je optimističen Veber, ki o imenih noče govoriti.

Zavlačevanje in obračanje pozornosti nase

A tudi če Vebra podpre deset poslancev, mora o njegovi kandidaturi glasovati državni zbor, kjer pa ne more pričakovati zadostne podpore. Bi pa ta Vebrov manever nekoliko zamaknil datum predčasnih volitev - omenjata se 27. maj in 3. junij. 

"Podpise poslancev mora kandidat za mandatarja predložiti vodstvu državnega zbora, ki o tem obvesti poslance in določi datum glasovanja. To mora biti izvedeno najmanj 48 ur od predaje podpisov in ne več kot sedem dni kasneje. Če bi v dveh krogih glasovanja prejel absolutno večino poslanskih glasov, bi se lahko začel postopek imenovanja ministrov. V nasprotnem primeru se lahko v 48 urah odloči, ali naj se oblikuje manjšinska koalicija, ki bi jo moral državni zbor potrditi z relativno večino. Če nič od tega ne bi bilo uspešno, mora predsednik republike razpisati predčasne volitve," pojasnjuje izredni profesor ustavnega prava Saša Zagorc.

"Stabilna družba bi si morala načeloma prizadevati za redne in ne predčasne volitve. Je pa paradoksalno, da lahko redne volitve razpiše prej, a se lahko zaradi zakonskih rokov izvedejo kasneje kot predčasne," pravi profesor ustavnega prava Saša Zagorc. Foto: STAfoto Dodaja, da Veber s tem manevrom predvsem obrača medijsko pozornost nase in zavlačuje. A bolj kot to se Zagorcu zdi zanimivo, da Pahor še ni razpisal rednih volitev, kar mu ustavni roki že omogočajo, ter se je raje odločil za čakanje in razpis predčasnih volitev. "Stabilna družba bi si morala načeloma prizadevati za redne in ne predčasne volitve. Je pa paradoksalno, da lahko redne volitve razpiše prej, a se lahko zaradi zakonskih rokov izvedejo kasneje kot predčasne," sklene Zagorc.

Zakaj se je Veber sploh odločil izkoristiti omenjeno možnost?

"Slovenija je trenutno v izrednih razmerah. Državni zbor je moral celo preklicati svoj program dela. Na drugi strani imamo premierja Cerarja, ki misli, da je še vedno predsednik vlade. Znašli smo se v komični situaciji," svojo odločitev pojasnjuje Veber. 

Po Cerarjevem odstopu in prenehanju mandata njegovi vladi je namreč tudi delo poslancev spremenjeno. Redno aprilsko zasedanje so odpovedali, zato lahko posamezne zakone in akte sprejemajo le še na izrednih sejah. 

Miro Cerar je marca odstopil z mesta predsednika vlade in s tem odprl pot do predčasnih volitev. Foto: Ana Kovač

Veber je prepričan, da Slovenija do novega sklica državnega zbora potrebuje predsednika vlade in vlado s polnimi pooblastili. Če bi mu uspelo dobiti mandat za sestavo vlade, bi dozdajšnja ministrska ekipa lahko opravljala delo s polnimi pooblastili. "Moj cilj je, da Slovenija dobi predsednika vlade s polnimi pooblastili. Vlada lahko do novega sklica državnega zbora z minimalnimi spremembami funkcionira naprej. Ne gre za tako kratko obdobje, lahko se zavleče tudi do septembra," je prepričan Veber.

Če bi Vebru uspelo prepričati poslance, da ga podprejo, bi predstavnike ljudstva volili na rednih junijskih volitvah.