SiolNET. Novice Slovenija
2,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bomo volili po novem? #video

2,49

termometer

Predsednik republike Borut Pahor in predstavniki parlamentarnih strank so danes nadaljevali pogovore o spremembah volilne zakonodaje. Na mizi sta dva predloga. Prvi prinaša spremembo volilnih okrajev, drugi pa je še bolj revolucionaren. Volivcem namreč prinaša možnost, da sami neposredno volijo za kandidata, ki ga želijo videti na poslanskem stolčku. Po mnenju ministra za javno upravo Rudija Medveda ima zadostno podporo drugi predlog.

Video: Urad predsednika republike

Danes so se pogajalci dogovorili, da ministrstvo za javno upravo pripravi dodaten predlog sprememb meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od doslej predlaganih. Nov predlog naj upošteva možnost večjega odstopanja od velikosti povprečnega volilnega okraja, in sicer 25-odstotno odstopanje, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Zakaj so se odločili za spremembo?

To odločitev so pogajalci sprejeli zato, da se olajša oceno parlamentarnim strankam o sprejemljivosti sprememb Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor s spremembami meja volilnih okrajev.

Zdajšnji predlog upošteva 15-odstotno odstopanje. Pogajalci so vzeli na znanje stališče ministra za javno upravo Rudija Medveda, da bi bilo sicer vsako nadaljnje spreminjanje meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od doslej predlaganega preveliko tveganje za ustavno spornost takih predlogov.

Znova so poudarili, da od julijskega sestanka predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike velja sklep, da se v parlamentarno proceduro vloži tistega od obeh predlogov, ki bo zbral zadostno število podpisov poslank in poslancev za vložitev.

Kot so po koncu današnjih pogajanj novinarjem povedali predstavniki parlamentarnih strank, je bila novost današnjega kroga pogovorov ta, da so v SD izkazali pripravljenost, da podprejo predlog spremembe zakona o volitvah v DZ, ki uvaja relativni prednostni glas. Tako rešitev zdaj neuradno podpirajo v LMŠ, SD, SMC, Levici, SAB, NSi in SNS, ki imajo v parlamentu skupno 58 glasov.

Minister Medved je prepričan, da predlog podpirata tudi poslanca obeh manjšin in da je zato predlogu zagotovljena zadostna podpora. Nasprotno po mnenju Medveda zadostne podpore nima predlog spremembe zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev DZ, ki predvideva spremembo meja volilnih okrajev. STA

Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost

Decembra 2018 je ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Državnemu zboru je ustavno sodišče zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

Do zdaj sta se na pogovorih pri Pahorju, ki je prevzel pobudo pri oblikovanju potrebnih sprememb, kot mogoči rešitvi za uresničitev odločbe ustavnega sodišča oblikovala dva predloga:

- prvi predvideva ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, podobno kot smo vajeni pri volitvah poslancev v Evropski parlament,

- po drugem pa bi meje volilnih okrajev določili na novo.

Ker gre pri prvem predlogu za spremembo volilnega sistema, zapisanega v ustavi, morata zanj glasovati dve tretjini poslancev, pri drugem pa gre zgolj za zakonsko spremembo volilnih okrajev, zato je potrebna navadna večina. Ker gre pri prvem predlogu za spremembo volilnega sistema, zapisanega v ustavi, morata zanj glasovati dve tretjini poslancev, pri drugem pa gre zgolj za zakonsko spremembo volilnih okrajev, zato je potrebna navadna večina. Foto: STA

Prvi predlog potrebuje navadno, drugi pa ustavno večino

Ministrstvo za javno upravo je zato pripravilo predlog sprememb zakona o volitvah v DZ, ki uvaja relativni prednostni glas, in predlog sprememb zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev DZ, ki spreminja meje volilnih okrajev na način, da so odstopanja med volilnimi okraji največ do 15-odstotna.

Ker gre pri prvem predlogu za spremembo volilnega sistema, zapisanega v ustavi, morata zanj glasovati dve tretjini poslancev, pri drugem pa gre zgolj za zakonsko spremembo volilnih okrajev, zato je potrebna navadna večina.

Karl Erjavec že po zdajšnjem sistemu ni bil izvoljen 

Na današnjih pogajanjih pri Pahorju bodo poskušali ugotoviti, kateri od obeh predlogov ima zadostno politično podporo. V LMŠ, Levici, NSi, SAB in SNS so bili do zdaj bolj naklonjeni uvedbi relativnega prednostnega glasu.

V SMC in SD naj bi bili pripravljeni podpreti obe rešitvi, medtem ko naj bi bili v SDS glede na dozdajšnje izjave nekoliko bolj naklonjeni spreminjanju meja volilnih okrajev.

Enako kot v SDS razmišljajo tudi v DeSUS Karla Erjavca, ki na zadnjih dveh državnozborskih volitvah že po zdajšnjem sistemu ni bil izvoljen za poslanca.

"Kot nekdanji ustavni sodnik menim, da noben ni tak, da bi ustavno sodišče lahko imelo resne pomisleke. Upam, da se ne motim," meni Ernest Petrič. "Kot nekdanji ustavni sodnik menim, da noben ni tak, da bi ustavno sodišče lahko imelo resne pomisleke. Upam, da se ne motim," meni Ernest Petrič. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida "Volilni sistem naj daje volivcem čim več možnosti"
"V prvem predlogu gre za spremembo volilnih okrajev, kar je eksplicitna zahteva ustavnega sodišča. Drugi predlog je nekoliko ambicioznejši in gre v smeri razmišljanj ustavnega sodišča čez daljši čas, da naj volilni sistem daje čim večje možnosti za neposredno vplivanje volivcev na to, kdo bo izvoljen," pravi Ernest Petrič, nekdanji ustavni sodnik in svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja.

Pojasnjuje, da drugi predlog v praksi pomeni, da bi imel vsak volivec možnost na volilnem listku poleg stranke označiti tudi kandidata stranke, ki ga v resnici voli. Vsi volivci bi bili pozvani, da oddajo prednostni glas, če ga pa ne bi, bi pa lahko dali glas samo za stranko.

"Oba predloga v pravo smer"
"Težko rečem, da oba predloga prinašata dokončno rešitev problema volilnega sistema, ampak to ni nič posebnega. Kolikor je držav na svetu, toliko je volilnih sistemov in povsod se volilni sistemi prilagajajo in spreminjajo. Sam ne bom ocenjeval obeh predlogov, ker bi kot svetovalec predsednika presegel svoj okvir dela, sem pa prepričan, da gresta oba v pravo smer. Oba poskušata ustreči zahtevi ustavnega sodišča," je poudaril in dodal: 

"Tveganje je v tem, da morata oba predloga dobiti ustrezno večino, prvi polovico in en glas, drugi pa ustavno večino, torej dve tretjini poslanskih glasov. Ali bo uspelo, je stvar nadaljnjih pogovorov. Po drugi stani pa se mi zdi, da tudi zrelosti naših političnih strank, ki se, upam, da zavedajo, da je potrebno, da se odločitev ustavnega sodišča uresniči, po drugi pa, da se najde soglasje, ki bo omogočilo legalnost in legitimnost bodočih volitev v državni zbor."

 

"Imamo zelo jasne določbe, da imajo volivci odločilno vlogo pri izbiri poslancev, ki je zelo jasna in ustavno zavezujoča. In ta določba terja absoluten glas," poudarja Ciril Ribičič. "Imamo zelo jasne določbe, da imajo volivci odločilno vlogo pri izbiri poslancev, ki je zelo jasna in ustavno zavezujoča. In ta določba terja absoluten glas," poudarja Ciril Ribičič. Foto: STA Ribičič bi uvedel absolutni prednostni glas
"Glede okrajev je stvar enostavna, vprašanje je samo, koliko se stranke lahko strinjajo. Za izglasovanje je potrebna navadna večina, navodila ustavnega sodišča so jasna, da je treba zmanjšati številčne razlike med okraji, vendar se lahko potem pojavijo težave, do kakšne mere lahko razlike vendarle ostanejo in kako doseči politično soglasje, da koaliciji ne bi očitali, da volilne okraje prilagaja svojim političnim interesom," pa nam je povedal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.

"Glede drugega predloga smo profesorji prava pripravili študijo in se zavzeli za absoluten prednostni glas, česar pa stranke nočejo upoštevati. Imamo zelo jasne določbe, da imajo volivci odločilno vlogo pri izbiri poslancev, ki je zelo jasna in ustavno zavezujoča. In ta določba terja absoluten glas, sicer ne moremo govoriti, da imajo volivci odločilno vlogo, ampak jo imajo stranke, ki določajo vrstni red kandidatov na svojih listah," je sklenil.

Komentarji

11

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • norimax / 12.11.2019. ob 15:18 +4 0

    iz tega ne bo nič! Že vidim Židana, Erjavca, Cerarja, Jelinčiča, Bratušekovo, kako bodo "u luft" skočili....

    +4 0
  • uporabnik51 / 12.11.2019. ob 15:40 +4 0

    Me zanima, katero luknjo do korita bodo tudi v spremenjenem sistemu našle svinje.

    +4 0
  • follens / 12.11.2019. ob 15:06 +3 0

    Glede na vsa ta preračunavanja in preigravanja kakšen volilni sistem absolutno menim, da bi o tem morali odločiti VOLILCI na referendumu, torej na referendum pred volilce z prvim in drugim predlogom, izid referenduma pa je zavezujoč !!!

    +3 0
delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin