Torek, 3. 9. 2019, 17.52
4 leta, 7 mesecev
Bomo na prihodnjih volitvah že glasovali po novem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,72
7
Po odločbi ustavnega sodišča posebna delovna skupina pripravlja predlog zakona za preoblikovanje meja volilnih okrajev, kot alternativno možnost pa navajajo celo njihovo ukinitev in uvedbo preferenčnega glasovanja. Kakšne spremembe se nam obetajo in ali bomo že na prihodnjih volitvah glasovali po novem sistemu?
Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je četrti člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Svojo odločitev so sodniki utemeljili s tem, da se volilni okraji že dolgo ne prilagajajo geografski zaokroženosti in številu občin, izpostavili pa so tudi velikostne razlike med njimi. Sodniki so zato državnemu zboru naložili, da najkasneje v dveh letih, torej do decembra 2020, odpravi neustavnost.
Delovna skupina pripravila dve možni rešitvi
Minister za javno upravo Rudi Medved je v sodelovanju s predsednikom Borutom Pahorjem v ta namen oblikoval posebno delovno skupino, ki je danes parlamentarnim skupinam predstavila predlog zakona, s katerim bi to protiustavnost odpravili.
Na mizi sta sicer dve možnosti:
- preoblikovanje volilnih okrajev v vseh volilnih enotah ali
- uvedba relativnega preferenčnega glasu, s čimer bi bili volilni okraji ukinjeni.
Za sprejetje predloga Zakona za preoblikovanje volilnih okrajev bo potrebnih 46 poslanskih glasov v državnem zboru, za njihovo ukinitev in uvedbo prednostnega glasu pa 60.
Zakaj je zdajšnji volilni sistem problematičen
Volilni sistem v Sloveniji je prezapleten in nelogičen, trdi stroka. Pri nas uporabljamo dva različna volilna sistema, in sicer za volitve v državni zbor in evropske volitve.
Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije (DVK), zagovarja stališče, da bi bilo potrebno volilna sistema med seboj poenotiti tudi zavoljo samih volivcev.
Kot pravi, bi usklajen sistem vodil v boljše razumevanje volilne zakonodaje. To bi s sprejetjem predloga relativnega preferenčnega glasu tudi dosegli. Ta se namreč zgleduje po sistemu za evropske volitve. "Vsi kandidati bi imeli enake možnosti za zmago, tudi z vidika ustave pa bi bil bolj skladen in pravičen," pojasnjuje.
Kaj to pomeni v praksi? Če je zdajšnji volilni sistem omogočal političnim strankam vnaprejšnjo ocenitev možnosti za zmago v določenih okrajih, to z ukinitvijo slednjih in uvedbo relativnega preferenčnega glasovanja ne bo možno.
"Z novo ureditvijo to ne bo mogoče, saj stranke potemtakem ne morejo biti več popolnoma prepričane, da bodo v določenih okrajih njihovi kandidati tudi izvoljeni. Če so se v preteklosti stranke osredotočale na okraje, kjer je bila možnost za zmago večja, to v sistemu preferenčnega glasovanja ne bi bilo pametno," razlaga.
Kandidati bi se morali angažirati na ravni države
Uveljavitev relativnega preferenčnega glasu bi kar klicala po spremembah tudi v sami organizaciji in strategiji volilnih kampanj. "Politične stranke kot tudi kandidati za poslance bi v tem primeru morali svojo politično kampanjo angažirati na ravni volilnih enot in se ne osredotočati zgolj na določene okraje, kjer je možnost za zmago večja, kot to počno sedaj." Kot še ocenjuje naš sogovornik, zdajšnja oblika volitev ne spodbuja demokratične tekmovalnosti.
Vučko zagovarja stališče, da bi morali biti osrednji akterji volitev poslanci in ne njihove stranke. "Če je kandidat dober, kredibilen, pošten in dela za dobro ljudi, ga bodo prepoznali in zanj glasovali po celi državi in ne samo v določenih okrajih."
Kot še ocenjuje predsednik državne volilne komisije, bi se s sprejetjem sprememb izločili dejavniki, ki bi lahko vplivali na končni izid volitev. "Dejstvo je, da bi ta noviteta bistveno izboljšala volilni izid in dala natančnejšo sliko o volji državljanov," pravi.
Preoblikovanje volilnih okrajev bistvenih sprememb ne bi prineslo
Vučko meni, da bi bilo usklajevanje, če bi bil predlog preoblikovanja volilnih okrajev sprejet, trd oreh. "V tem primeru bi morali volilne okraje med seboj enakomerno uravnotežiti vsaj po številu volilnih upravičencev, zato da zmanjšamo zdajšnje kar precejšnje diskrepance," pojasnjuje.
Po njegovi oceni sprememba volilnih okrajev ne bo doprinesla k večjemu vplivu in nenazadnje moči volivcev. "V tem primeru bodo še vedno lahko izbirali samo med tistim kandidatom, ki ga bo določila politična stranka," pravi. Predlog relativnega preferenčnega glasu bi pa to odpravil, ker bi volivci na bolj neposreden način vplivali na izvolitev poslancev v državni zbor.
"Poslanci imajo s podporo predloga o referenčnem glasu imenitno priložnost, da moč izbire povrnejo volivcem," pojasnjuje in poudarja, da bo to mogoče samo v primeru, če bodo stranke, z njimi pa tudi poslanci, sposobni odstopiti od lastnih interesov.
7