Boj proti sovražnemu govoru: Preventiva pred represijo?

Nekdanji ustavni sodnik in borec za pravice izbrisanih Matevž Krivic je tudi tokrat plaval proti toku. Kazenska represija ni opravila svoje vloge pri najhujših oblikah izražanja nestrpnosti, je dejal v razpravi, ki jo je organizirala komisija DZ-ja za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Izmišljena, nezakonita in ustavno neskladna meja Za Krivica je sporna praksa organov pregona, ki so postavili "izmišljeno, nezakonito in z ustavo neskladno" mejo, da naj bi bilo kaznivo samo neposredno spodbujanje govorca k nasilju. To je sicer v skladu z ameriškim pojmovanjem, a je v nasprotju s slovensko ustavo in prakso evropskega sodišča za človekove pravice, opozarja Krivic. Nevarni pijanci in prefinjeni govorci Zato se je vprašal, kdo je bolj nevaren za družbo, pijanec, ki se stepe z drugim pijancem in ob tem vpije rasistična gesla, ali nekdo, ki v medijih na prefinjen način vzbuja sovraštvo proti določeni družbeni skupini. Nekdanji ustavni sodnik je še "globoko skeptičen", da bi bilo eno od "zdravil" v boju proti sovražnemu govoru opredelitev takšne nestrpnosti kot prekrška. To bi bilo podcenjevanje tega družbenega problema. Sovražni govorci kot žrtve Nekdanji ustavni sodnik in pravosodni minister Lovro Šturm je menil, da bi opredelitev sovražnega govora kot prekrška lahko bila sprejemljiva rešitev. Opozoril je še, da morajo biti organi pregona prepričani v upravičenost pregona, sicer se lahko zgodi, da bi iz oproščenega nestrpnega posameznika naredili žrtev. Obešanje lutk brez obsodbe Profesor na fakulteti za državne in evropske študije je dejal, da je črta ločnica med svobodo izražanja in varovanjem osebne integritete nasilje, ki je lahko fizično, verbalno, lahko pa se izraža tudi drugače, na primer z grafiti ali obešanjem lutk s človeškimi obrazi. To je nesprejemljivo, a ustreznega odziva v javnosti ni bilo, meni Šturm.

Počasna sodišča in razraščanje sovražnega govora Predsednik Zbora za republiko je še prepričan, da bi morali sodišča in drugi organi primere sovražnega govora obravnavati absolutno prednostno in se odločati hitro. Tako bi se tudi hitreje oblikovala sodna praksa in meje, ki jih zdaj ni, kar prispeva k razraščanju fenomena sovražnega govora.

Število obsodb raste Aleš Butala z vrhovnega državnega tožilstva je poudaril, da odgovornosti za preprečevanje sovražnega govora ni mogoče pripisati tožilstvu, saj je njegova naloga "zgolj" kazenski pregon ob utemeljenem sumu. Represija je le eno od sredstev v boju zoper kriminaliteto, prednost mora imeti preventiva, je dejal.

Butala je povedal, da so bile po podatkih statističnega urada leta 2010 tri kazenske sodbe zaradi sovražnega govora, od tega dve obsodilni, leta 2011 pa devet, od tega osem obsodilnih.

Trikrat so spreminjali zakon Opozoril je na težavo, da se je od leta 1995 ustrezni člen v kazenskem zakoniku spremenil že trikrat, zato vsa sodna praksa ni uporabna. Pri politiki pregona pa je pomembno vedeti, da se s kazenskim postopkom posega v ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja, zato je treba ob upoštevanju sorazmernosti skrbno pretehtati, ali je pregon res nujen.

Zakaj se varuh s sovražnim govorom ne ukvarja vsak dan? Jernej Rovšek z urada varuha človekovih pravic je omenil številne pritožbe, ki prihajajo na urad. Če bi se varuh odzival na vse pozive k opredelitvi do sovražnega govora, bi se lahko vsakodnevno ukvarjal zgolj s tem, zato se na posamične primere odziva le izjemoma. Svoboda izražanja je pomembna vrednota in se ji ne smemo odpovedati, če gre zgolj za prizadetost posameznikov, recimo pripadnikov verskih skupnosti.

Politiki, zgledujte se po novinarjih Tudi za Rovška je kazenski pregon skrajno sredstvo, pomembnejši je takojšen odziv v medijih, javnosti in politiki. Politikom je svetoval sprejem etičnega kodeksa in razsodišča, kot ju imajo recimo novinarji.

Kristjanofobija in medijski atentat na Rodeta Katoliška skupnost se že desetletje spopada z različnimi oblikami sovražnega govora, je dejalTadej Strehovec s Komisije za pravičnost in mir. Naštel je zažiganje križev, onečaščenja verskih objektov, grafite in "medijski atentat" na kardinala Franceta Rodeta. V Cerkvi glede "kristjanofobije" pogrešajo ustrezen odziv državnih organov.

Lani policija 55-krat proti sovražnemu govoru Robert Marolt z notranjega ministrstva je zagotovil, da se na ministrstvu zavedajo širših družbenih posledic sovražnega govora, zato je spopadanje s tem problemom ena od prednostnih nalog. Policija zaznava porast tega pojava, saj so leta 2010 obravnavali 34 primerov sovražnega govora, 44 primerov leta 2011, lani pa že 59.

Tožilstvo je končno zavzelo pravno stališče Težava policije je odsotnost prakse in politike pregona ter sodne prakse, pravna stališča in usmeritve za pregon pa v vsej državi niso poenotena. Je pa Marolt dejal, da je prav zato policija vrhovno državno tožilstvo zaprosila za pravno stališče o pregonu po 297. členu kazenskega zakonika in 27. februarja letos so to stališče prejeli, zato Marolt meni, da bo to prispevalo k dvigu kakovosti obravnave sovražnega govora.