Bodo vstaje po padcu Janševe vlade ohranile svoj zagon?

Vse se je začelo na Štajerskem, natančneje v Mariboru, kjer je župan Franc Kangler meščane razburil s postavitvijo stacionarnih radarjev. Ljudje so sprva nezadovoljstvo izrazili s požiganjem radarjev, 2. novembra pa se je več deset Mariborčanov prvič zbralo pred mestno hišo in prižigalo sveče. In tako je duh ušel iz steklenice. Po padcu Kanglerja so si protestniki zastavili nov cilj Protesti, organizirani prek Facebooka, so postajali vse bolj množični, vzkliki Gotof je pa vse glasnejši. Kangler je pod pritiskom demonstracij, za katerimi po njegovem prepričanju ne stoji lokalna, ampak centralna ljubljanska leva politika, odstopil, protesti pa so se razširili v Ljubljano in preostala slovenska mesta. Padec vlade Janeza Janše je bil namreč nov cilj protestnikov. Vrhunec so protesti, z njimi pa tudi nasilje, dosegli zadnji teden pred drugim krogom volitev predsednika republike. Šestindvajsetega novembra se je v Mariboru na protestih, poimenovanih druga mariborska vstaja, zbralo več kot štiri tisoč ljudi. Med neredi, ki so izbruhnili, je del protestnikov metal granitne kocke na policiste, ti pa so za umiritev razmer med drugim uporabili solzivec. Proteste v Mariboru je podprl tudi takratni predsednik države Danilo Türk. Številni menijo, da je to storil zato, ker se je s tem nadejal glasov volivcev v drugem krogu. Nasilje je izbruhnilo tudi na protestu pred državnim zborom v Ljubljani 30. novembra. Kljub ugibanjem, ali bo ta protest vplival na izid volitev v drugem krogu ali celo preprečil njegovo izvedbo, se je ta končal brez zapletov. Nasilje in hujskaštvo spremljala proteste 21. december. Na prvi tako imenovani vseslovenski ljudski vstaji se je zbralo okoli pet tisoč ljudi, policija pa je med dogodkom pridržala štiri osebe. Med drugim so na protestih uporabili močne petarde, imenovane topovski udari. Na dogodku smo lahko opazili simbole, ki jih številni povezujejo s skrajno levico – jugoslovanske zastave, rdeče zvezde, zastave s srpom in kladivom na rdeči podlagi. Pojavili so se transparenti, ki so pozivali k pobijanju ("Vse politike v Barbara rov"), zažiganje fotografij politikov in "nasprotnikov" protestov pa prav tako ni ravno pripomoglo k strpnosti. Neznanci so pred vstajo na straneh Facebooka, ki naj bi bile povezane z vstajniki, celo pozivali k nasilju in klanju. Večer pred vstajo so policisti na Metelkovi našli granitne kocke in molotovke, pri čemer so se pojavili očitki, da je bila najdba podtaknjena, kar pa je policija ostro zanikala. Osem tisoč. Toliko protestnikov se je udeležilo druge vstaje 11. januarja. Večjemu številu udeležencev je botrovalo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki predsedniku vlade Janezu Janši in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću očita korupcijska tveganja. Znova pa na dogodku ni šlo brez totalitarnih simbolov in hujskaških transparentov.

Nekateri so sicer vstaje kritizirali, ker po njihovem protestniki ne predstavljajo večine, ampak so le glasna manjšina, ki je preglasila tiho večino. Ljudske vstaje naj bi bile tako način, da bi glasna manjšina prišla na oblast brez volitev. Za zagovornike protestov, ki prihajajo z levega dela političnega spektra, pa so protesti znak prebujanja civilne družbe iz malodušja in izraz nezadovoljstva ljudstva nad političnimi elitami.

Na kulturni praznik kar dve zborovanji 8. februar, slovenski kulturni praznik, pa sta zaznamovala kar dva dogodka – shod Zbora za republiko in tako imenovana 3. vseslovenska ljudska vstaja, ki sta bila oba na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Zbor za republiko je pripravil javni shod Za Slovenijo gre, odvijal se je pod geslom "Ki tukaj smo se zbrali, ker dobro v srcu mislimo", s katerim so želeli izraziti svoj pogled na stanje v Sloveniji. Okoli 10 tisoč udeležencev shoda je nagovoril tudi premier Janez Janša. V svojem govoru je med drugim uporabil zdaj že znamenito besedno zvezo "levi fašizem", s katero je označil sovražni govor in nekatere druge pojave nestrpnosti, ki so spremljali protestno gibanje.

Po prvi vseslovenski vstaji so se namreč pojavljale akcije, usmerjene proti katoličanom, saj so neznanci na litijsko cerkev narisali črno pest in gesla, povezana z ljudsko vstajo, na enem od nakupovalnih centrov v Ljubljani pa se je pojavil grafit s pozivom k poboju kristjanov.

Prav tako je bilo veliko razprav o primernosti izražanja nezadovoljstva protestnikov v Mariboru. V začetku januarja so namreč neznanci s Starega mostu čez reko Dravo v Mariboru obesili napihljive plastične lutke ter jim nadeli obraze nekaterih mariborskih svetnikov, več deset protestnikov pa je obiskovalo domove mariborskih mestnih svetnikov in pred njihovimi vrati prebiralo odstopne izjave.

Na tako imenovani 3. vseslovenski ljudski vstaji, ki se je začela po koncu shoda Zbora za republiko, je približno 20 tisoč protestnikov znova zahtevalo odstop Janševe vlade in oblikovanje prehodne vlade, ki bo sprožila državljansko razpravo o potrebnih spremembah pravnega, ekonomskega in političnega sistema v Sloveniji. Dogodek v nasprotju s shodom Zbora za republiko ni bil uradno prijavljen.

Nadaljevanje ali zaton protestov? Želje protestnikov so postale resničnost. Še isti mesec je Janševa vlada padla. S tem se je uresničil eden od glavnih ciljev vstajnikov, zato se pojavlja vprašanje, kako bo to vplivalo na udeležbo na 4. vseslovenski vstaji, napovedani za 9. marec.

Najbolj vidni obrazi vstajniškega gibanja zatrjujejo, da je s padcem Janševe vlade izpolnjen šele prvi od ciljev in da bodo s protesti nadaljevali, dokler ne bo odstopila celotna slovenska politična elita in dokler ne bo prišlo do korenitih sprememb v družbi.

Na drugi strani pa so nekateri do teh napovedi skeptični. Prepričani so namreč, da so bili protesti politično motivirani in da je bil njihov edini cilj rušenje Janševe vlade, z uresničitvijo tega cilja pa naj bi moč protestov in zagnanost vstajnikov začela pojenjati.