Blanka Žgajnar ostaja na specializiranem tožilstvu

Poleg omenjene tožilke, ki vodi številne znane postopke, so v specializirano tožilstvo imenovani še Mateja Gončin, Boštjan Jeglič in Stanislav Pintar.

Hkrati so člani državnotožilskega sveta na zadnji letošnji seji sklenili, da se v specializirano tožilstvo dodeli Janjo Bernard Korpar, Jožeta Levašiča, Barbaro Lipovšek, Luko Moljka, Mojco Petan Žura, Betko Šimc in Darjo Šlibar, piše v sporočilu za javnost omenjenega organa.

Žgajnarjevi, ki je javnosti postala znana po zastopanju obtožb v zadevi Global in Balkanski bojevnik ter preiskavi glede Stožic, je mandat na specializiranem tožilstvu potekel že avgusta. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je njen mandat prav zaradi primera Balkanski bojevnik, v katerem je bila sodba izrečena pred nekaj tedni, podaljšal do konca letošnjega leta.

Furlan: strokovna, a s slabim odnosom do SDT in sodelavcev Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je na njeno prijavo izdal negativno mnenje. Pojasnil je, da je Žgajnarjeva strokovna, a se je tako odločil zaradi njenega odnosa do vodstva SDT in sodelavcev. Fišer je Furlanovo oceno povzel in državnotožilskemu svetu predlagal, naj Žgajnarjeve ne imenuje v SDT. A državnotožilski svet je tisti, ki ima pri imenovanjih in premestitvah tožilcev v specializirano tožilstvo glavno besedo. Ta je sedaj odločil v prid Žgajnarjevi.

Od prve konstitutivne seje državnotožilskega sveta je sicer minilo skoraj leto dni. V tem času je med drugim imenoval vodjo in namestnico vodje specializiranega državnega tožilstva, vodjo oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu, predlagal v imenovanje dve vodji okrožnih državnih tožilstev in namestnico vodje okrožnega državnega tožilstva.

Državnotožilski svet odločitve sprejema s tajnim glasovanjem. Državnotožilski svet sestavljajo zunanji člani - dva doktorja znanosti iz pravnih ved, upokojena vrhovna državna tožilka in upokojeni sodnik ustavnega sodišča. Omenjena sestava zagotavlja državnotožilskemu svetu strokovno širino, ki je, upoštevaje njegove številne pristojnosti, izjemno dobrodošla, so zapisali v sporočilu za javnost.

Odprava tajnega mandata sodnikov pomeni tudi poseg v samostojnost in neodvisnost tožilcev Ob tem so dodali, da bo pričakovana aktivnost in strokovno pravilno odzivanje državnih tožilcev na ugotovljene nezakonitosti tudi v prihodnje zahtevala odgovorno in angažirano delo sveta tako na kadrovskem področju, sodelovanju pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, pri vzpodbujanju večje kakovosti dela državnih tožilcev in izboljšanju tožilske prakse, ter še posebej pri varovanju samostojnosti državnih tožilcev.

Glede slednjega pa državnotožilski svet meni, da izjava predsednika vlade Janeza Janše o nameravani odpravi trajnega mandata sodnikom, kaže na nameravani poseg v tudi samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev, glede na to, da je skladno z zakonom o državnem tožilstvu tudi funkcija državnega tožilca trajna. Odvzem trajnega mandata sodnikom in državnim tožilcem, bi pomenil odmik od že doseženih demokratičnih in mednarodno uveljavljenih standardov, so zapisali.

Sicer pa je državnotožilski svet tudi podal tudi nekaj predlogov za spremembo veljavnega zakona o državnem tožilstvu. Predloge sprememb so pripravili tudi zaradi preveč zapletenega postopka za imenovanje, ki vodjem državnih tožilstev nalaga veliko administrativnega dela, hkrati pa nesorazmerno podaljšuje razpisne postopke.