"Avtonomija novinarskega dela je resno ogrožena"

Društvo in sindikat novinarjev namreč ocenjujeta, da imajo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2F) ter Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) številne negativne posledice za samostojne novinarje, vpisane v razvid pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), kot tudi novinarje samostojne podjetnike ali samostojne kulturne delavce. Novinarski organizaciji pozivata navedene pristojne institucije, naj obravnavajo nastale negativne posledice, na katere opozarjajo. Predlagajo, da se v najkrajšem mogočem času srečajo in pogovorijo o mogočih rešitvah položaja novinarjev v prekernih razmerjih, so zapisali v pismu. "Že tako problematične razmere so dodatno poslabšale spremembe zakonov" Zapisali so še, da imajo mediji in novinarji v družbi pomembno funkcijo zagotavljanja pravice javnosti do obveščenosti. "To funkcijo lahko dobro opravlja le novinar, ki ima ustrezno finančno in pogodbeno varnost. Anomalije na trgu novinarske delovne sile, ki vključuje veliko število prekernih razmerij, v katere so novinarji prisiljeni, ker mediji ne zaposlujejo, pomenijo veliko grožnjo obveščenosti javnosti. Avtonomija novinarskega dela je namreč resno ogrožena, če lahko 'delodajalec' novinarja, ki z njim sodeluje prek avtorske pogodbe, to pogodbo kadarkoli in brez navedbe razloga prekine. Na problematičnost pravnega in socialnega statusa samostojnih in honorarnih novinarjev društvo in sindikat nenehno opozarjata. Te že tako problematične razmere pa so zdaj dodatno poslabšale spremembe navedenih zakonov." Država po eni strani z aktivno politiko zaposlovanja, kamor spada tudi samozaposlovanje, rešuje probleme visoke brezposelnosti, po drugi pa po njihovih besedah tem istim samozaposlenim povečuje davke in birokratske obremenitve. Morda spremembe pomenijo razbremenitev za mala podjetja, vendar pa je vlada ob tem spregledala druge populacije samozaposlenih, na katere imajo očiten negativni vpliv, so dodali. Ob tem navajajo, da je v razvid samostojnih novinarjev pri MIZKŠ-ju trenutno vpisanih 262 novinarjev, po podatkih MIZKŠ-ja pa vpis v razvid upada, že dve leti je tudi dvakrat več tistih, ki status vrnejo, od tistih, ki ga pridobijo. Po ocenah novinarskih organizacij vpis upada zaradi položaja na trgu novinarske delovne sile, saj novinarji brez statusa preprosto nimajo dovolj visokih prihodkov, da bi si lahko zagotovili vsaj minimalno socialno varnost. Po njihovih ocenah večina samostojnih novinarjev uveljavlja normirane stroške, njihovi letni prihodki pa ne presegajo 20.000,00 evra. Ta ureditev jim je ustrezala, saj je omogočala minimalne birokratske obremenitve. "Spremembe prinašajo večje birokratske obremenitve za normirance" "Naša prva ugotovitev je, da spremembe prinašajo večje birokratske obremenitve za normirance, saj bodo morali poleg odvajanja prispevkov za socialno varnost sami obračunati in odvesti akontacijo dohodnine in voditi evidenco izdanih računov, tudi če bodo ostali normiranci. Glede na to, da se bodo lahko novinarji v nižjih dohodkovnih razredih izognili občutnemu povišanju dohodnine le, če bodo vodili enostavno knjigovodstvo, bo zanje administrativna obremenitev (ki prinaša tudi dodatne stroške računovodstva) še toliko večja." Vlada se je javno zavzemala za zmanjšanje birokratskih ovir na vseh ravneh, hkrati pa samozaposlenim nalaga nove administrativne obremenitve, so v društvu in sindikatu novinarjev še zapisali v pismu.

Ob tem v pismu navajajo, da je povišanje priznanih normiranih stroškov na 70 odstotkov na prvi pogled videti pozitivno, vendar to povišanje normirancem po novem ukinja možnost uveljavljanja vseh preostalih davčnih olajšav in tudi stroškov za plačane prispevke za socialno varnost. "Nov režim za normirance z nižjimi dohodki prinaša višji davek. Izračunali smo, da bo novinar, ki ima 18.000 evrov bruto letnih dohodkov in bo ostal normiranec, plačal 536 evrov več dohodnine kot do zdaj, tisti z 10.000 evrov letnih prihodkov pa 600 evrov več dohodnine. Očitno je, da davčne spremembe v primerjavi z dosedanjo ureditvijo poleg povečanja birokratskih bremen za vse pomenijo višji davek za tiste normirance v samostojnih poklicih, ki imajo nižje prihodke, in nižji davek za tiste z višjimi prihodki, kar je po mnenju obeh novinarskih organizacij nesprejemljivo. Negativni učinek je največji prav za poklice, ki so imeli priznano posebno osebno olajšavo v višini 15 odstotkov, ki jim je bila priznana zaradi specifične narave njihove dejavnosti in pomena te za družbo. Dejstvo, da tisti, ki vodijo enostavno knjigovodstvo, lahko uveljavljajo olajšavo, tisti, ki uveljavljajo normirane stroške, pa ne, predstavlja tudi neenakopraven davčni položaj oseb, ki v enakih okoliščinah opravljajo enako dejavnost. To je po mnenju društva in sindikata neupravičena neenakost." Pristojnim institucijam zato predlagajo, da se posebna osebna olajšava v višini 15 odstotkov vrne tudi samostojnim novinarjem, ki uveljavljajo normirane stroške.

V novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je za samozaposlene za prehod z minimalne na najnižjo pokojninsko osnovo predvideno bistveno krajše prehodno obdobje kot za podjetja. V Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije zato zahtevajo enakopravno, če ne ugodnejšo obravnavo pri zakonsko predpisani osnovi za plačevanje pokojninskih in zdravstvenih prispevkov. "Glede na to, da gre za dodatno obremenitev socialno najšibkejše skupine, predlagamo, da se za samozaposlene ohrani možnost plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od minimalne osnove." Ob tem opozarjajo, da ministrstvo še ni pripravilo pravilnika o razvrščanju v zavarovalne osnove, zato končni izračuni posledic sprememb sploh niso mogoči. Ministrstvo zato pozivajo, da v najkrajšem času sprejme navedeni pravilnik.

Dodali so še, da Zdoh-2L spreminja tudi 49. člen, ki določa, da se prihodki upoštevajo šele ob njihovem plačilu. Po novem se bodo prihodki pripoznali ob njihovem nastanku. "To pomeni, da bodo vsi normiranci prešli s t. i. plačane realizacije na obračunano realizacijo. V izračun bodo všteli vse prihodke od januarja do decembra, in to ne glede na to, ali so zanje že prejeli plačilo ali ne. Glede na to, da tudi v medijski industriji vlada velika plačilna nedisciplina, bo novinarju davek lahko odmerjen od fiktivnega nerealiziranega dohodka. Posledice neplačila računa bo prevzel novinar v obliki plačila višjega davka."

Po njihovem mnenju je to nesprejemljivo, zato predlagajo, da se davek od prihodkov dejavnosti samozaposlenih novinarjev obračunava na podlagi plačane realizacije in ne na podlagi obračunane realizacije.