Četrtek, 31. 1. 2013, 15.50
8 let, 5 mesecev
"Avtonomija novinarskega dela je resno ogrožena"
Društvo in sindikat novinarjev namreč ocenjujeta, da imajo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2F) ter Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2) številne negativne posledice za samostojne novinarje, vpisane v razvid pri ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), kot tudi novinarje samostojne podjetnike ali samostojne kulturne delavce.
Novinarski organizaciji pozivata navedene pristojne institucije, naj obravnavajo nastale negativne posledice, na katere opozarjajo. Predlagajo, da se v najkrajšem mogočem času srečajo in pogovorijo o mogočih rešitvah položaja novinarjev v prekernih razmerjih, so zapisali v pismu.
Ob tem v pismu navajajo, da je povišanje priznanih normiranih stroškov na 70 odstotkov na prvi pogled videti pozitivno, vendar to povišanje normirancem po novem ukinja možnost uveljavljanja vseh preostalih davčnih olajšav in tudi stroškov za plačane prispevke za socialno varnost. "Nov režim za normirance z nižjimi dohodki prinaša višji davek. Izračunali smo, da bo novinar, ki ima 18.000 evrov bruto letnih dohodkov in bo ostal normiranec, plačal 536 evrov več dohodnine kot do zdaj, tisti z 10.000 evrov letnih prihodkov pa 600 evrov več dohodnine. Očitno je, da davčne spremembe v primerjavi z dosedanjo ureditvijo poleg povečanja birokratskih bremen za vse pomenijo višji davek za tiste normirance v samostojnih poklicih, ki imajo nižje prihodke, in nižji davek za tiste z višjimi prihodki, kar je po mnenju obeh novinarskih organizacij nesprejemljivo. Negativni učinek je največji prav za poklice, ki so imeli priznano posebno osebno olajšavo v višini 15 odstotkov, ki jim je bila priznana zaradi specifične narave njihove dejavnosti in pomena te za družbo. Dejstvo, da tisti, ki vodijo enostavno knjigovodstvo, lahko uveljavljajo olajšavo, tisti, ki uveljavljajo normirane stroške, pa ne, predstavlja tudi neenakopraven davčni položaj oseb, ki v enakih okoliščinah opravljajo enako dejavnost. To je po mnenju društva in sindikata neupravičena neenakost." Pristojnim institucijam zato predlagajo, da se posebna osebna olajšava v višini 15 odstotkov vrne tudi samostojnim novinarjem, ki uveljavljajo normirane stroške.
V novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je za samozaposlene za prehod z minimalne na najnižjo pokojninsko osnovo predvideno bistveno krajše prehodno obdobje kot za podjetja. V Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije zato zahtevajo enakopravno, če ne ugodnejšo obravnavo pri zakonsko predpisani osnovi za plačevanje pokojninskih in zdravstvenih prispevkov. "Glede na to, da gre za dodatno obremenitev socialno najšibkejše skupine, predlagamo, da se za samozaposlene ohrani možnost plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od minimalne osnove." Ob tem opozarjajo, da ministrstvo še ni pripravilo pravilnika o razvrščanju v zavarovalne osnove, zato končni izračuni posledic sprememb sploh niso mogoči. Ministrstvo zato pozivajo, da v najkrajšem času sprejme navedeni pravilnik.
Dodali so še, da Zdoh-2L spreminja tudi 49. člen, ki določa, da se prihodki upoštevajo šele ob njihovem plačilu. Po novem se bodo prihodki pripoznali ob njihovem nastanku. "To pomeni, da bodo vsi normiranci prešli s t. i. plačane realizacije na obračunano realizacijo. V izračun bodo všteli vse prihodke od januarja do decembra, in to ne glede na to, ali so zanje že prejeli plačilo ali ne. Glede na to, da tudi v medijski industriji vlada velika plačilna nedisciplina, bo novinarju davek lahko odmerjen od fiktivnega nerealiziranega dohodka. Posledice neplačila računa bo prevzel novinar v obliki plačila višjega davka."
Po njihovem mnenju je to nesprejemljivo, zato predlagajo, da se davek od prihodkov dejavnosti samozaposlenih novinarjev obračunava na podlagi plačane realizacije in ne na podlagi obračunane realizacije.