Anton Rop: EIB želi povečati podporo razvojnim projektom

Ob omejitvah držav pri zadolževanju je pomen sodelovanja EIB pri razvojnih projektih še večji, je pa to razmeroma ugodno zadolževanje omejeno na najpomembnejše projekte, pravi podpredsednik EIB Anton Rop.

Nekdanji premier ter minister za finance in za delo, ki je minuli teden domačo državo obiskal ob podpisu pogodb s SID banko in družbo Geoplin plinovodi za posojila v skupni višini 150 milijonov evrov, meni, da je bila Nova Ljubljanska banka (NLB) v času krize pri financiranju nekaterih projektov uspešna, pri nekaterih pa "morda malo manj".

Tudi v luči bonitetne ocene države upa, da bo vladi uspelo izpeljati nekatere od zastavljenih reform, pri čemer pravi, da je že ob pokojninski reformi, ki jo je sam pripravljal, opozarjal, da bodo potrebne dodatne spremembe, ki pa bi jih bilo treba izpeljati prej, še "v boljših časih".

Kako ocenjujete vlogo EIB v času krize oz. v okviru načrtov EU za oživitev gospodarske dejavnosti?

EIB se je zelo aktivno vključila v času krize v podporo zlasti industriji znotraj EU. V tem času je nenazadnje svojo izpostavljenost močno dvignila, tudi na osnovi sklepov Evropske komisije. Obseg podpisanih kreditov v letu 2009 je porasel do skoraj 70 milijard evrov, v naslednjih letih pa se bo stabiliziral pri okoli 60 milijardah.

Izpostavljenost je predvsem na področju ekonomske in socialne kohezije in konvergence. To je področje, kjer je EIB ogromno prispevala pri novih članicah EU. V letu 2009 se je njena izpostavljenost povečala za 13,5 milijarde evrov, leta 2008 se je rast povečala za 8,2 milijarde evrov.

Kakšna je vloga EIB v državah, za katere ste kot podpredsednik EIB odgovorni (Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija? Gre ravno za države, o katerih sem govoril. EIB je zelo aktivna na Poljskem, ki je postala šesti največji kreditojemalec znotraj EU. Pred dobrim tednom smo podpisali pogodbo o najemu kredita za sofinanciranje evropskih kohezijskih skladov v višini dveh milijard evrov, skupna višina sklenjenih posojil s Poljsko bo dosegla okoli šest milijard evrov.

EIB podpira ogromno projektov, ki povezane s kohezijo tudi v ostalih državah. Največji napori potekajo v Bolgariji, kjer se skuša povečati črpanje sredstev.

Kako ocenjujete ideje, da bi imela v naslednji finančni perspektivi EU pomembnejšo vlogo pri financiranju razvojnih in okoljskih investicij in bi se na ta način lahko sorazmerno zmanjšal delež prispevkov držav v evropskem proračunu? O teh idejah se diskutira. V zadnjem času je znana razprava o izdaji evropskih projektnih obveznic, katerih bistvo bi bilo ravno to, da bi EIB nudila svoj garancijski potencial in znanje pri oceni projektov na osnovi izdanih obveznic. Tako bi lahko na evropskem trgu dobili sredstva za financiranje velikih infrastrukturnih projektov, ne samo v novih članicah, ampak na področju celotne EU.

Ideja je, da bi lahko posamezni skladi, ki sicer imajo sredstva, vlagali v takšne projekte, kar bi pa lahko bil brez tovrstnih garancij problem. To je bilo možno v preteklosti, a se je po grški krizi okolje spremenilo, zato so pokojninski in državni skladi previdnejši pri neposrednem financiranju držav. Poleg tega imajo države omejitve pri financiranju, zato je temeljna ideja, da bi tovrstno financiranje povezali z EIB, ki bi tudi ocenila kakovost posameznih projektov. Mislim, da bo do realizacije te ideje prišlo.

Kakšno je sodelovanje EIB s SID banko in slovenskimi poslovnimi bankami? SID banka je ena tistih institucij v Sloveniji, s katerimi EIB v Sloveniji najbolje sodeluje. Sedaj smo podpisali pogodbi za posojilo v višini 50 milijonov evrov za avtomobilsko industrijo, pogovarjamo se tudi o drugih področjih.

Ali EIB spremlja učinkovitost porabe teh sredstev? Spremlja, je pa to temeljna naloga SID banke, ki odgovarja in ima v ozadju državno garancijo.

SID banka in tudi ostale banke v Sloveniji opozarjajo na pomanjkanje dobrih razvojnih projektov. Ravno danes (28. oktobra, op. p.) se bomo pri ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju - upam, da bo tam tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič - pogovarjali med drugim o tem, kako bi lahko EIB podprla nekatere projekte na področju raziskav in razvoja.

Temeljna ideja je, da bi del sredstev v B bilanci državnega proračuna skupaj s sredstvi EIB in morda evropskega investicijskega sklada namenili za financiranje tovrstnih projektov. Skušali bomo najti sistem, prek katerega bi lahko multiplicirali obseg sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo, z evropskimi, kreditnimi in tudi nepovratnimi sredstvi.

Seveda bo po drugi strani treba najti projekte, ki bodo lahko ta sicer zelo ugodna povratna sredstva vrnili. Takrat bomo videli, ali takšni projekti v Sloveniji so. Ne gre pa le za projekte raziskovalnih inštitutov, ampak tudi podjetij. Zakaj npr. Krka ne bi sodelovala pri tem. Tuje farmacevtske družbe neposredno sodelujejo z EIB.

Kako je s projekti v drugih državah?

Stanje je zelo različno. V razvitejših evropskih državah, zlasti v skandinavskih, se najde veliko projektov na področju raziskav in razvoja, veliko večji obseg sredstev se tudi namenja lokalnim skupnostim in posameznim bankam, ki financirajo projekte podjetjem.

V novih članicah je to eden problemov konvergence; treba je najti več projektov, ki bodo kombinirali javni in zasebno interes in ki bodo omogočali, da bo zadolževanje v večjem obsegu začelo potekati mimo zadolževanja države.

Kako ocenjujete napovedano oblikovanje slovenske razvojne platforme, ki bi združevala razvojno podporo podjetjem, in prehod od nepovratnih sredstev k povratnim? Vsaka takšna razmišljanja so vedno dobrodošla, vendar je nato vedno težava v konkretni izvedbi projektov ter tudi politiki takšnega centra, ki bi sredstva razdeljeval. Slovenija, to pa velja tudi za ostale članice EU, je pred razmeroma velikimi omejitvami, kar se tiče možnosti dodatnega zadolževanja in v tem kontekstu nepovratnega financiranja. Zato bo treba dati večji pomen projektom, ki zagotavljajo povratno financiranje.

Skušali bomo najti načine, kako bi tovrstno financiranje v Sloveniji razvili. Obisk bomo izkoristili tudi za predstavitev projekta razvoja mest in projekta razvoja lokalnih skupnosti.

Kako bo znižanje bonitetne ocene treh največjih slovenskih bank vplivalo na njihovo zadolževanje in posledično na slovensko gospodarstvo? Zniževanje ratinga in dvigovanje stroškov financiranja še bolj poudarja pomen sodelovanja EIB pri razvojnih projektih. Financiranje s strani EIB je daleč najbolj ugodno glede na ostale možnosti. EIB je neprofitna banka in deluje na stroškovni bazi, zato so obrestne mere in pogoji zadolževanja prek EIB bistveno bolj ugodne. Vendar EIB lahko financira samo del projektov in tiste z največjo prioriteto.

Banke v slovenski lasti na slovenskem trgu so imele višje obrestne mere kot banke v tuji lasti na slovenskem trgu. Kako gledate na to, tudi v luči razprav o državnem lastništvu v NLB?

Ena od prednosti vstopa tujih banka na slovenski finančni trg je ravno to, da smo dobili referenčne obrestne mere in da je konkurenca banke v slovenski lasti prisilila, da so izboljšala pogoje poslovanja in jih izpostavila v tistem delu, kjer še niso primerljive s tujimi bankami. Mislim, da slovenske banke na daljši rok nimajo drugega izhoda - ali bodo znižale stroške svojega poslovanja ali pa bodo morale čim prej v roke tistih, ki to znajo.

Ali je NLB odigrala svojo vlogo v času krize? To težko ocenjujem. NLB je nedvomno izjemno pomembna, ker je največja slovenska banka, ker ima najbolje razvito mrežo sodelovanja s slovenskimi podjetji. Pomembno je, da pravilno ocenjuje projekte, ki jih financira, da financira projekte, ki so najboljši in peljejo v večjo konkurenčnost. Če je NLB pri tem manj uspešna, je tudi gospodarstvo agregatno manj uspešno. Tako si lahko vsak sam ustvari sodbo o tem, kako je bila NLB uspešna. Mislim, da je bila pri nekaterih uspešna, pri nekaterih pa morda malo manj.

Če se ugotovi, da je bilo to tudi zaradi političnih pritiskov, je to druga tema in je treba vse storiti, da teh političnih pritiskov ne bo.

Bonitetne hiše spremljajo izpeljavo reform v državah in uspešnost pri zmanjševanju porabe. Ali menite, da lahko pride do znižanja bonitetne ocene Slovenije? Tega si ne želim in upam, da do tega ne bo prišlo. Znižanje bonitetne ocene bi pomenilo višje stroške zadolževanja države. Tudi zato upam, da bo vladi uspelo izpeljati nekatere od reform.

Pokojninska reforma je ponovno na dnevnem redu. Pri prejšnji ste bili v vladi. Kako gledate na to? Do tega imam poseben odnos, saj sem bil nosilec prve pokojninske reforme, ki smo jo leta 1996 pripravili in sem jo tudi izpeljal. Že ko smo izpeljali reformo - izpeljali pa smo jo lahko le ob sodelovanju s sindikati, s socialnimi partnerji -, sem napovedal, da bo to treba storiti ponovno. Na to sem opozarjal več let.

Eden od problemov pokojninske reforme, ki se sedaj pripravlja, je, da prihaja prepozno. To bi morali storiti že pred leti. Zato so problčemi zaostreni; trenutna politična in tudi socialna situacija je zelo neugodna za izpeljavo takšne reforme.

Vendar se takšne reforme pripravljajo po celotni Evropi in povsod to poteka z velikimi težavami.

Ali iskanje kompromisov v Sloveniji pripelje do tega, da so reforme izpeljane "na pol"?

To je večna dilema vseh vlad - ali pripraviti reformo na osnovi konsenza in z manjšimi koraki, pa se reforma le izpelje, ali pa tvegajo in gredo z velikimi koraki ter se lahko zgodi, da padejo. Vsaka vlada mora najti svojo pot.

Mi smo se odločili za manjše korake in kljub temu pomembno dvignili starost upokojevanja ter tudi zaostrili upokojevanje in odmerno stopnjo. Vendar pa brez tega, da smo naredili le korak in ne dveh, ni bilo moč doseči konsenza. Mislim, da je to bila takrat najboljša možna rešitev, bi pa morali razmeroma hitro začeti misliti na novo reformo. Ko so bili časi najboljši, bi lahko bistveno lažje naredili nekatere manjše korake pri reformi in sedaj nadaljevali. Vendar se je zgodilo ravno obratno, pokojnine so se celo povečale kot politično darilo.

Z EIB je dogovorjeno posojilo za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Kako EIB spremlja razprave glede projekta v Sloveniji? EIB aktivno spremlja vse, kar se dogaja, bila je zraven pri ocenjevanju te investicije. Razen tega, da sprejme na znanje odločitve slovenske vlade, drugega ne more početi in tudi ne bo počela. Je samo kreditodajalec.

EIB je zainteresirana, da se projekt izpelje in da je pri tem čim manj težav. Vendar če se bo država odločila drugače, to razen nekaterih neprijetnosti za banko ne predstavlja konec sveta.

Kako bi morebitna združitev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energije vplivala na potrebo po državnem jamstvu za posojilo? Tega, ali državno jamstvo ne bi bilo potrebno, tukaj ne moreva ugotoviti. Če obstaja poroštvo države, so pogoji najbolj ugodni, če pa so druga jamstva, morajo ustrezne službe oceniti, kaj to pomeni glede rizičnosti. Ob večjem tveganju so lahko tudi stroški višji.