"Alternative arbitražnemu sporazumu preprosto ni" (video)

Ostri kritiki trdijo, da gre za izdajo nacionalnih interesov, celo akt kolaboracije z okupatorjem. V vladi pa odgovarjajo, da je sporazum zelo dobra priložnost za rešitev 19 let starega mejnega spora in ščiti slovenske interese. Ste pričakovali tako oster odziv na arbitražni sporazum? Med nasprotniki so tako opozicija kot tudi mnogi iz civilne družbe. Pričakovali smo nasprotovanje sporazumu, pričakovali smo tudi kampanijo proti, nisem pa osebno pričakoval tako ostre kampanije. Pričakoval bi malo več argumentirane razprave, nastop razumnikov Bučarja, Pahorja in Hribarja je bil zelo čustven, bil je nastop z zelo »težkimi« besedami, a vendar z zelo malo argumenti proti.

Arbitražni sporazum nekateri označujejo za nacionalno izdajo, da je sporazum nezakonit akt, zlasti tisti, ki so dolga leta sodelovali pri reševanju mejnega spora s Hrvaško. Ali se vam morda ne zdi, da v tej fazi, ko je zdaj referendumska kampanija nabita s čustvi pa celo z diskvalifikacijami, arbitražni sporazum niti ni več pomemben? V bistvu je bitka za veliko več, kot je arbitražni sporazum. Očitno je, da niso pomembni argumenti za arbitražni sporazum ali proti njemu, ki štejejo, ampak da se poskuša ustvariti in širiti nek strah, kaj se z arbitražnim sporazumom počne, zato da bi se tiste, ki ga podpirajo, odvrnilo od sodelovanja na referendumu.

No, pa vendar, se vam ne zdi, da je prišlo do nekega komunikacijskega šuma na relaciji vlada, zunanje ministrstvo in vseh, ki so sodelovali pri pripravi arbitražnega sporazuma in opozicije ter civilne družbe, ki zelo "žolčno" rohni proti sporazumu? Večina nasprotnikov sporazuma meni, da je ta poteza že v naprej izgubljena bitka.

Ja, menijo, da je izgubljena bitka, ampak ne vem na temelju česa to sklepajo? Arbitražni sporazum ničesar ne določa, seveda pa opredeljuje pogoje, na osnovi katerih bo arbitraža odločala. In te osnove so zelo dobre, zelo v korist Slovenije! Zato ne razumem, zakaj nasprotniki tako goreče zavračajo sporazum? Po eni strani si lahko razlagam, da opozicija izkorišča te napade zato, ker preprosto noče priznati, da je vendar po 19. letih aktualni vladi uspelo najti rešitve, so pa tudi ljudje v Sloveniji, ki že vsa ta leta živijo od spora s Hrvaško in tako pridobivajo pozornost in volilne glasove.

Sami ste rekli, da sporazum ne določa meje, kritiki zato pravijo, da Sloveniji ne daje nobenega jamstva, da bo imela dostop do odprtega morja, že malce pozabljeni sporazum Drnovšek ̶ Račan, ki ga "oživlja" prvak opozicije Janez Janša, pa je boljši glede tega … Poglejte, sporazum Drnovšek ̶ Račan smo podpirali, spomnite se, da smo ga hoteli podpisati. Odrekla se mu je prejšnja Janševa vlada, s tem ko je na Brionih sklenila dogovor, da se vsa pogajanja o meji med državama vrnejo na stanje 25.6.1991, in s tem so se odrekli vsemu, kar je bilo storjenega po omenjenem datumu in tako tudi sporazumu Drnovšek ̶ Račan, dokončno so se mu odrekli na Bledu. Kot se verjetno spomnite, so se tam dogovorili, da bomo mejno vprašanje reševali »pred tretjim«. Zato, da ni na mizi sporazuma med Drnovškom in Račanom, ni krivda te vlade, mi smo iskali rešitve in prišli do arbitražnega sporazuma. Ta nalaga bodočim arbitrom, da določijo stik Slovenije z odprtim morjem, in to si Slovenija želi! Razlika med sporazumom Drnovšek ̶ Račan in arbitražnim sporazumom je v tem, da so v prvem sporazumu že tudi koordinate tega stika z odprtim morjem, česar v arbitražnem sporazumu ni. To nalogo nalagamo arbitrom ̶ razsodnikom.

Ne glede na povedano, kritiki vztrajno ponavljajo, da nimamo jamstva, da bo imela Slovenija po svojih teritorialnih vodah dostop do odprtega morja. Mi vidimo jamstvo v sporazumu, kjer, kot že rečeno, piše, da morajo arbitri določiti stik našega teritorialnega morja z odprtim. Zavaja se s tem, ko se trdi, da bomo dobili neko služnostno pravico. To že imamo, podobno kot Avstrija, pa Madžarska, ne potrebuješ morja, da imaš to služnostno pravico. Tudi zdaj naše ladje prek hrvaškega morja potujejo v slovensko luko. To počnejo in bodo počele ladje, tudi ko bomo dobili stik z odprtim morjem.

Zakaj po vašem mnenju Janez Janša "poriva" v ospredje propadli sporazum Drnovšek ̶ Račan? Zato, ker ga je predsednik vlade izzval, katere so potem alternative arbitražnemu sporazumu, če ta pade na referendumu. In alternativ ni, vendar Janez Janša tega noče priznati. V kolikor sporazum pade, bo zelo težko videti alternative.

Mnogi menijo, da je bil izvirni greh storjen že davnega leta 1991 … Po 19. letih je že prišel čas, da rešimo mejno vprašanje. Kaj je bilo leta 1991 in kaj se je dogajalo potem, je težko razglabljati, to so bili drugi časi, Hrvaška je bila v vojni …

Nekateri prav zato menijo, da je bil takrat idealen čas za rešitev mejnega spora, ki smo ga preprosto zamudili? No, verjetno tudi Slovenija takrat ni bila tako stabilna s svojo neodvisnostjo, prizadevali smo si za pridobivanje široke podpore in priznanj, leta 1992 smo vstopili v OZN. Mi smo šli skozi faze utrjevanja svoje suverenosti in samostojnosti, mogoče je bila takrat priložnost, ampak ne bi želel z današnje pozicije ocenjevati.

Kdo je odgovoren, da se reševanje mejnega spora vleče že 19 let? Menim, da je največja odgovornost na hrvaški strani, najprej, ker so bili v vojni, pa niso bili niti pripravljeni na "globoke" pogovore. Sporazuma Drnovšek ̶ Račan pa ni hotela podpisati …

Kaj pa slovenska politika? Ne bi hotel ocenjevati za nazaj, verjetno je bilo kaj zamujenih priložnosti. S sporazumom Drnovšek ̶ Račan smo najdlje prišli … Menim, da je bilo v preteklem mandatu kar nekaj napak: Brionska deklaracija, s katero smo sicer umirili incidente na morju, hkrati pa dokončno pokopali sporazum Drnovšek ̶ Račan, je bil velika napaka.

Počasi se bliža referendumski "dan D", 6. junij. Kaj se bo zgodilo, če arbitražni sporazum pade? Mi bomo delali v smeri, da bodo ljudje na referendumski dan prišli na volišče in bodo za! Raje ne razmišljam, kaj se bo zgodilo, če bi sporazum padel. To bi bilo zelo slabo za Slovenijo. Prvič, ker bo obstalo zatečeno stanje, ki ni dobro. Starman me je nedavno spomnil, da smo v 19. letih izgubili 1318 hektarov našega ozemlja, ne vem, če je to točno, vem pa, da smo določene stvari izgubili. Na Dragonji, v treh zaselkih si nekako ne upamo vršiti suverenosti, polovica piranskega zaliva, za Plovanijo vemo, da stoji na našem ozemlju, most pri Hotizi je bil zgrajen na slovenski strani, nekaj je obmejnih točk, kjer imam občutek ali več kot to, da smo izgubljali v minulih 19. letih! Če sporazum pade, je to zatečeno stanje, ki bo ostalo še kar nekaj časa in dlje ko ostane, še bolj trdno bo to stanje.

Kako odgovarjate na trditev, da v kolikor sporazum pade, si vlada elegantno umije roke, češ poskusili smo, pa nam ni uspelo? Če bi se to zgodilo … vlada je poskusila, a ni uspela, Hrvaška bo vstopila v EU in zatečeno stanje bo veljalo naprej. Ali je to v interesu Slovenije? Dvomim. Ko bo Hrvaška v EU, nikoli več ne bo pristala, da bi arbitri določili stik Slovenije z odprtim morjem. Ideja o tem, da bi od Hrvaške izsilili podpis sporazuma Drnovšek ̶ Račan, pa je malo naivna. To tudi ne bi bilo dobro. Bilo bi slaba popotnica tudi za prihodnje odnose med državama …

Če torej pade arbitražni sporazum, bo padla tudi Pahorjeva vlada? Menim, da je bil premier zelo jasen, da ne veže prihodnje usode vlade na arbitražni sporazum, zlasti zato, ker ne bi želel, da gredo na volišča in glasujejo o podpori vladi …

Ampak nekateri bi prav to želeli!

Ja, nekateri bi želeli in delajo prav v tej smeri. To je veliko pomembnejše vprašanje, kot je obstoj te vlade. Gre za vprašanje rešitve mejnega vprašanja med državama. Arbitražni sporazum je zelo dobra rešitev in ščiti slovenske interese. Še enkrat sprašujem, če sporazum pade, se boste čutili odgovornega, ker niste uspeli prepričati volivcev, boste morda razmislili tudi o odstopu? Med kampanijo se bom zelo boril, da prepričam volivce. O tem, kaj bo, bomo odločali, ko bo. Kitajci imajo pregovor, da prečkaš most, ko prideš do mostu. Zaenkrat smo še na poti proti mostu in počakajmo, da najprej vidimo, kakšen je ta most. Počakajmo na izid referenduma. Verjamem, da bomo potem v vladi skupaj razmislili, kako naprej …