Ali je čas za "Jazbinškov" zakon 2?

"Alternativa bi bil recimo poseben davek na legalizacijo črnih gradenj tam, kjer je to mogoče. Pri tistih, ki objektov ne bodo legalizirali, pa se ruši na njihove stroške, kar je tudi delo za gradbince," je pred nekaj dnevi za naš portal povedal ekonomist Matej Lahovnik, ko smo se pogovarjali o tem, kje bi lahko Slovenija dobila dodaten denar za pokrivanje javnofinančne zagate, v kateri se je znašla. Jazbinškov zakon 1993–1994 Nekaj takšnega so pred časom storili na Hrvaškem, tudi Slovenija pa je nekaj podobnega že počela, takoj po osamosvojitvi. Tvorec tega črnograditeljskega, na podeželju tudi poimenovanega Jazbinškovega, zakona je bil takratni minister Miha Jazbinšek: "V letih 1993–1994 smo opravili posel v odnosu na 30.000 zatečenih črnih gradenj, deloma evidentiranih, druge pa smo evidentirali takoj na začetku s plačljivo 'samoprijavo', da so lahko sploh prišle v proces legalizacije, država pa pridobila začetne finance za realizacijo akcije legalizacije," pravi danes ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek. Delna neskladnost z dovoljenji ali prostorskimi akti Splošno mnenje pri nas je, da je Slovenija polna črnih gradenj, vendar gre pri večini teh za delno neskladnost z dovoljenji ali prostorskimi akti (na primer odstopanja pri gabaritih, prizidki, nadzidave na sicer legalno zgrajenih objektih). Manj pa je primerov čiste črne gradnje, zgrajene na območjih, kjer je gradnja v celoti prepovedana (zaščitena območja, nacionalni parki, kmetijska zemlja). V vsakem primeru pa morajo biti ob morebitnih legalizacijah natančno določena merila, kje in kaj se lahko ali ne sme graditi oziroma kaj se lahko in kaj se ne more nikoli legalizirati. Koliko črnih gradenj je v Sloveniji? Aleš Seliškar, predstojnik po pooblastilu ministra na geodetski upravi, pravi, da obstajajo le zelo grobe ocene, koliko črnih gradenj je v Sloveniji. Z evidentiranjem stanja bi lahko ugotovili, katere stavbe so nelegalne (brez vsakega dovoljenja). O neskladnih stavbah (ima dovoljenje, vendar ni zgrajena v skladu s tem dovoljenjem) pa verjetno ne bomo nikoli dobili končne številke. 4.893 zadev, v katerih je bila izdana inšpekcijska odločba Z inšpektorata za promet, energetiko in prostor so nam sporočili: "Na dan 30. 6. 2012 je bilo v sistemu zavedenih 10.269 zadev v reševanju, med temi je bilo 4.893 zadev, v katerih je bila izdana inšpekcijska odločba. Pravnomočni sklep o dovolitvi izvršbe je bil izdan v 1.635 zadevah. Med temi zadevami so zadeve, kjer je potrebna odstranitev objekta, uskladitev gradnje z že izdanimi upravnimi dovoljenji, sanacija ali odstranitev nevarnih gradenj in odprava drugih nepravilnosti." Vendar moramo povedati, da gre pri teh številkah samo za na inšpektorat prijavljene zadeve. Ali je to v Sloveniji mogoče narediti? Seliškar pravi, da bi hrvaški model lahko smiselno uporabili tudi pri nas: "Predpogoj je popolno evidentiranje vseh stavb v državi na določen časovni presek ter sprejem nedvoumnih in izvedljivih ukrepov za sanacijo stanja za nazaj (legalizacija, odstranitev, sanacija, plačilo stroškov ...)." Seliškar tudi opozarja, da so za popolnost evidentiranja odgovorni lastniki. Država je s popisom nepremičnin in obveščanjem lastnikov o vrednosti nepremičnin evidentirala večino objektov. V tem času so imeli vsi lastniki možnost, da na preprost način evidentirajo svoje objekte. Zato morajo zdaj zgrajene objekte, ki še niso evidentirani, prijaviti lastniki oz. investitorji. Popolna evidentiranost omogoča, da se po tem časovnem preseku lahko vsak nelegalen objekt takoj poruši brez dolgotrajnih postopkov. V kolikšnem času bi lahko izvedli legalizacijo? Seliškar meni, da bi bilo evidentiranje stavb mogoče izvesti letos. Enako velja za sprejem ukrepov (čeprav je tu pričakovati težave zaradi različnih interesov in zaradi zagotovitev sredstev). Sanacija stanja za nazaj pa je najbrž nekajletni projekt. Koliko denarja bi s tem lahko zbrali? Koliko denarja je mogoče zbrati na takšen način, ni preprosto izračunati, saj dokler nista znana število črnih gradenj in način reševanja, je vsaka ocena nemogoča. "Finančno ocenjevati brez fizičnih in sistemskih podatkov ter obstoječih in mogočih pravnih inštrumentov (recimo o tem, kje "se to da narediti") je voluntarizem v škodo resnosti zadeve in realne dimenzije," pa meni Miha Jazbinšek. Ministrstvo za finance proučuje Ministrstvo za finance se do tega predloga še ni opredelilo: "Do predloga, ki ga navajate, se Ministrstvo za finance ne more opredeliti, lahko pa poudarimo, da pobude, ki jih prejmemo od zainteresirane javnosti, vsekakor proučimo."