V AIS opozarjajo na "sistemske pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu", ki po njihovo tudi letos ne bo zmogel zagotoviti učinkovitega dostopa romskih učencev do izobraževalnega sistema.
V Amnesty International Slovenije (AIS) priznavajo določen napredek na tem področju in pozdravljajo skupno delo države in Zveze Romov Slovenije, ki preko projekta Evropskega socialnega sklada uvaja poklicne romske pomočnike kot strokovne delavce v osnovnih šolah. Dodajajo pa, da ima projekt med drugim pomembne cilje tudi pri zagotavljanju vključevanja romske kulture in jezika v slovenske šole.
"Že ob sprejemanju zakona so ravnali netransparentno"
Vendar ob tem v AIS opozarjajo, da državi tudi letos ni uspelo zagotoviti celovitih medresorskih mehanizmov, ki bi zagotovili vključenost romskih otrok v izobraževanje in ki bi segli izven dometa ministrstva za šolstvo in šport.
Po njihovih navedbah so oblasti že ob sprejemanju zakona o romski skupnosti ravnale netransparentno in se niso obrnile na nekatere državne organe, predvsem lokalne centre za socialno delo, ki poznajo pomanjkljivosti pravne ureditve, niti tega niso storile letos. Prav tako AIS opozarja na ignoriranje organizacij civilne družbe.
"Morali bi zagotoviti podporo socialnih služb in civilne družbe"
Ker ni medresorskega sodelovanja, organi in ministrstva delajo drug mimo drugega in pogosto neučinkovito, so zapisali. Po njihovem mnenju bi morala država ob uvajanju romskih pomočnikov šolam zagotoviti tudi bistveno večjo podporo sistema socialnih in ostalih služb ter civilne družbe, pa tudi takoj zagotoviti učinkovito urejanje in legaliziranje romskih naselij, kjer ti postopki še niso v teku.
"Zakon ne zahteva obiskovanja pouka"
AIS opozarja, da ministrstvo za šolstvo in šport kljub njihovim opozorilom in opozorilom instituta varuha človekovih pravic ni pripravilo nujno potrebnih popravkov zakona o osnovni šoli. "Zakon o osnovni šoli od staršev zahteva samo vpis otroka v šolo, ne pa dejansko obiskovanje pouka, pri čemer za izpolnitev osnovnošolske obveznosti zahteva devet let vpisa - čeprav devetkrat v prvi razred," pojasnjuje Blaž Kovač iz AIS.
"Vpisani so v šolo, a je ne obiskujejo"
V praksi to pomeni, da so številni romski otroci sicer vpisani v šolo, a pouka ne obiskujejo. To se je po navedbah AIS v šolskem letu 2006/2007 zgodilo tudi v Osnovni šoli Bršljin, kjer je kar devet od 20 romskih prvošolčkov prvi razred ponavljalo, večinoma zaradi izostankov. Po navedbah AIS inšpektorat za šolstvo v teh primerih nima pooblastil, saj je otrok formalno vpisan. Ukrepati ne more niti center za socialno delo, ker po zakonu v tovrstnih primerih ne more odtegniti denarne socialne pomoči (starši so pogosto nezaposleni), pač pa lahko omeji samo otroški dodatek.
Zaskrbljeni zaradi zaključka izvajanja "bršljinskega modela"
AIS je zaskrbljena tudi zaradi zaključka izvajanja "bršljinskega modela", saj "kljub poizvedbam ne poznajo načrtov oblasti za prihodnost". Podatki na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo pa nakazujejo, da se pripravlja nacionalni model vzgoje in izobraževanja za učence Rome. AIS poziva, naj se zavod načrtovanja novih programov loteva transparentno in naj v svoje delo vključi tudi zunanje strokovnjake in predstavnike romske skupnosti.
3
