Sobota, 4. 5. 2013, 14.26
8 let, 7 mesecev
2015 ali 2017? Leto uveljavitve zlatega pravila deli politične stranke
Na Planet Siol.net smo pred političnim vrhom stranke povprašali, kakšna so njihova pričakovanja in ali je mogoče, da bi stranke že na tem sestanku dosegle dogovor o vpisu zlatega pravila v ustavo.
Janša je poudaril, da se v SDS ne strinjajo s spreminjanjem letnice uveljavitve zlatega pravila, saj to po njihovem ne bi bilo resno znamenje. SDS bi sicer, kot pravi Janša, bila pripravljena v prihodnje sprejeti premik te letnice, če bi kazalo, da leta 2015 ne bi bilo mogoče doseči ciljne javnofinančne bilance, če pa se te cilje že zdaj razrahlja, jih država po Janševih besedah ne bo nikoli dosegla.
Poudaril je, da so v SD želeli tudi zagotovilo kakšne od avtoritet iz Evropske unije, da je za spoštovanje naših zavez nujen vpis fiskalnega pravila v ustavo, ne pa v kak drug akt, kot je to storila Francija.
"Sodelujemo pri pogajanjih, ker če že nismo za vpis fiskalnega pravila v ustavo, smo za to, da bi v ustavo prišlo čim manj tovrstnega besedila, ki bi Sloveniji potem škodilo, oziroma da ne bi bilo kakšne letnice, ki bi pomenila, da si dajemo vrv za vrat," je še poudaril Lukšič.
Prva zahteva SLS je dogovor o preložitvi ponedeljkove izredne seje državnega zbora na temo sprememb ustave glede referendumske ureditve, "s čimer naj se omogoči čas za širšo javno razpravo v skladu z zahtevami civilne družbe in stroke".
Druga zahteva je, da DZ na torkovi izredni seji glasuje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, ne 2017, "saj letnica 2017 ne bi pomenila odločnega sporočila o zavezah Slovenije za konsolidacijo javnih financ, ampak zgolj cincanje aktualne vlade, s katerim bi si kupovala čas in s tem priložnost, da še naprej krizi navkljub brezglavo troši javna sredstva".
Pod tretjo točko pa SLS zahteva, "da vlada pripravi konkreten in odločen slovenski Nacionalni reformni program ukrepov in Program stabilnosti 2013, saj osnutek teh dveh dokumentov, s katerimi je seznanila DZ, to nikakor še ni. SLS poudarja, da ob odsotnosti teh dveh dokumentov z jasnimi in konkretnimi ukrepi vpliva na strmoglavljanje bonitetnih ocen slovenske države, s tem pa na pregrešno drago zadolževanje, kot ga je izpeljal finančni minister Uroš Čufer z zadnjo izdajo dolarskih obveznic, pri čemer ostaja popolna neznanka, kako bomo davkoplačevalci te obresti plačevali in na račun česa."
Odgovorov strank PS, DL in DeSUS na naša vprašanja nismo prejeli.