2015 ali 2017? Leto uveljavitve zlatega pravila deli politične stranke

Na Planet Siol.net smo pred političnim vrhom stranke povprašali, kakšna so njihova pričakovanja in ali je mogoče, da bi stranke že na tem sestanku dosegle dogovor o vpisu zlatega pravila v ustavo.

SDS se ne strinja s spreminjanjem letnice uveljavitve pravila V SDS so nam pojasnili, da ostajajo pri izjavi, ki jo je na nedavni novinarski konferenci podal predsednik stranke Janez Janša, ta je poudaril, da bodo v SDS na političnem vrhu predlagali, da poslanci državnega zbora najprej glasujejo o zapisu zlatega pravila v ustavo in šele potem o spremembah referendumske ureditve, ker je ta vrstni red namreč po mnenju stranke ključnega pomena.

Janša je poudaril, da se v SDS ne strinjajo s spreminjanjem letnice uveljavitve zlatega pravila, saj to po njihovem ne bi bilo resno znamenje. SDS bi sicer, kot pravi Janša, bila pripravljena v prihodnje sprejeti premik te letnice, če bi kazalo, da leta 2015 ne bi bilo mogoče doseči ciljne javnofinančne bilance, če pa se te cilje že zdaj razrahlja, jih država po Janševih besedah ne bo nikoli dosegla.

SD svari pred letnico, ki bi pomenila, da si dajemo vrv za vrat Tudi v SD so nam pojasnili, da je bistvo že povedal predsednik stranke Igor Lukšič na novinarski konferenci, na kateri je poudaril, da bi privolili v vpis fiskalnega pravila v ustavo, če bi večina slovenskih ustavnih pravnikov in drugih strokovnjakov s svojo strokovno avtoriteto lahko zatrdila, da je vpis v ustavo nujen za to, da Slovenija spoštuje svoje zaveze do evropskih institucij.

Poudaril je, da so v SD želeli tudi zagotovilo kakšne od avtoritet iz Evropske unije, da je za spoštovanje naših zavez nujen vpis fiskalnega pravila v ustavo, ne pa v kak drug akt, kot je to storila Francija.

"Sodelujemo pri pogajanjih, ker če že nismo za vpis fiskalnega pravila v ustavo, smo za to, da bi v ustavo prišlo čim manj tovrstnega besedila, ki bi Sloveniji potem škodilo, oziroma da ne bi bilo kakšne letnice, ki bi pomenila, da si dajemo vrv za vrat," je še poudaril Lukšič.

NSi: Pričakujemo, da v ospredju ne bodo prestižnostni boji "Pričakujemo razumen dogovor, ki bo pomiril mednarodne finančne trge. Pričakujemo tudi, da v ospredju ne bodo prestižnostni boji, ampak iskanje dogovora, kako lahko v ustavo zapišemo fiskalno pravilo in kako sprejeti popravke referendumske ureditve. Pričakujemo tudi, da bomo od vlade slišali jasne namere in predloge za stabilizacijo javnih financ in zagon gospodarstva," so zapisali v NSi.

Bogovič: DZ naj glasuje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015 Predsednik SLS Franc Bogovič nam je pojasnil, da od političnega vrha pri predsednici vlade Alenki Bratušek pričakujejo dogovor vseh parlamentarnih strank glede vpisa fiskalnega pravila, pa tudi pogovor in dogovor o ustreznejši obravnavi referendumskih sprememb ustave. "Predsednica vlade je dobila nekaj časa, torej to, kar je tako prosila, vendar je ta čas slovenska država žal drago plačala. Zato pred nedeljskim političnim vrhom postavljamo tri zahteve SLS vladi in koalicijskim strankam," je dejal.

Prva zahteva SLS je dogovor o preložitvi ponedeljkove izredne seje državnega zbora na temo sprememb ustave glede referendumske ureditve, "s čimer naj se omogoči čas za širšo javno razpravo v skladu z zahtevami civilne družbe in stroke".

Druga zahteva je, da DZ na torkovi izredni seji glasuje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, ne 2017, "saj letnica 2017 ne bi pomenila odločnega sporočila o zavezah Slovenije za konsolidacijo javnih financ, ampak zgolj cincanje aktualne vlade, s katerim bi si kupovala čas in s tem priložnost, da še naprej krizi navkljub brezglavo troši javna sredstva".

Pod tretjo točko pa SLS zahteva, "da vlada pripravi konkreten in odločen slovenski Nacionalni reformni program ukrepov in Program stabilnosti 2013, saj osnutek teh dveh dokumentov, s katerimi je seznanila DZ, to nikakor še ni. SLS poudarja, da ob odsotnosti teh dveh dokumentov z jasnimi in konkretnimi ukrepi vpliva na strmoglavljanje bonitetnih ocen slovenske države, s tem pa na pregrešno drago zadolževanje, kot ga je izpeljal finančni minister Uroš Čufer z zadnjo izdajo dolarskih obveznic, pri čemer ostaja popolna neznanka, kako bomo davkoplačevalci te obresti plačevali in na račun česa."

Odgovorov strank PS, DL in DeSUS na naša vprašanja nismo prejeli.

Za Bratuškovo uveljavitev zlatega pravila leta 2015 preveč optimistična Premierka Alenka Bratušek sicer meni, da je zdajšnji predlog, po katerem bi zlato pravilo stopilo v veljavo leta 2015, preveč optimističen. Tako se po njenem postavlja vprašanje, ali bi bilo zaradi zaostrovanja makroekonomskih okoliščin morebiti bolje preložiti uveljavitev zlatega pravila na leto 2017.