Slovenski podjetnik iz Clevelanda: Ker nam oče denarja ni kar dal, smo se hitro naučili, kako učinkovito ustvarjati dobiček

Tim se je po koncu študija s prijatelji odpravljal na potovanje v Evropo. "Rekel sem, da bom šel, če bomo obiskali tudi Slovenijo. Bilo je čudovito! Takrat sem lahko videl hišo svojega očeta, sorodnike, Bled. Tudi ameriški kolegi so potem govorili, da je Slovenija daleč najlepša država, kar so jih kdaj videli," se spominja Tim.

Odraščal je med Slovenci v Clevelandu. "Med študijem sem, tako kot večina mladih, ki se želijo osamosvojiti, malo opustil vse, kar je bilo slovensko. To potovanje me je spodbudilo, da sem se znova bolj povezal s svojimi predniki, družinsko zgodovino, slovenskimi koreninami."

Več kot stoletna tradicija

Tim je danes predsednik zavarovalniškega združenja American Mutual Life Association (AMLA). To deluje že 106 let, najprej pa se je imenovalo Slovenska dobrodelna zveza, ki so jo ustvarili slovenski imigranti s trdim delom in težko prisluženim denarjem.

"Ko so naši predniki prišli v ZDA, so komaj poznali jezik, kulturo, birokracijo. Vedel si vsaj, da bo tvoja družina, če umreš, dobila nekaj denarja in ne bo ostala sama. Sicer pa si kot član del skupnosti, ki raste, tvoji otroci pa se lahko družijo z vrstniki istih korenin."

Otroška želja - oglasi za pivo

Tim si je od mladih nog želel delati v oglaševanju, hotel je ustvarjati oglase za pivo. "To zunaj ZDA morda zveni čudno, a takrat je ena od televizij objavljala zelo zanimive in smešne oglase za pivo, čeprav je bil to poceni humor. Že kot najstnik sem bral o oglaševalskih agencijah, ki so to delale. Želel sem si biti del tega."

Najprej je zato študiral grafično oblikovanje. "Oblikoval sem oglase, potem sem se posvetil spletnemu oblikovanju, nato pa sem vstopil v tehnologijo." Nekaj let je delal za oglaševalsko agencijo, nato pa za računalniško podjetje.

25-letnico samostojne Slovenije so praznovali tudi v slovensko-ameriškem združenju AMLA. 25. junija so obiskovalcem delili nageljne in zgibanko o slovenski zgodovini združenja. Foto: Osebni arhiv

"Ker izhajam iz trmaste družine, sem si rekel: lahko delam več in boljše." Ustanovil je svoje podjetje za marketinško svetovanje. "S tem sem si želel bolj dinamično delo. Če delaš za nekoga, dobiš le toliko denarja, kot ti ga dajo. Če pa delaš zase, lahko izbereš svojo pot, ustvarjaš svoj denar."

"Nazadnje nisem delal oglasov za pivo, sem pa enkrat oblikoval embalažo za kitajsko pivo, ki so ga uvažali v Ohio. To je bil moj glavni dosežek v zvezi s pivom," se pošali.

Znanje in izkušnje iz poslovnega sveta so prinesli nov izziv

S Petrom Opeko na dobrodelni prireditvi za njegov misijon na Madagaskarju. Foto: Osebni arhiv Član AMLA je bil že dolgo, preden je prevzel vodenje. Najprej jim je svetoval, jim pomagal. V času, ko so iskali novega predsednika združenja, je že ustvaril svoje podjetje, pomagal zagnati nekaj start-upov in bil dejaven v slovenski skupnosti. "AMLA sem videl kot odličen prostor za ohranjanje slovenske kulture. Organizacija si za to zelo prizadeva. V tistem času sem se intenzivno povezoval s svojimi koreninami. Potrebovali so okrepitve v marketingu, kar sem znal. Tako so me izbrali," zadovoljno pove.

"Zame je to izjemna priložnost. V Clevelandu smo zelo ponosni na svojo povezavo s slovenstvom. S tem, ko sem prišel k AMLA, sem stopil v središče vsega slovenskega dogajanja v regiji. Tudi samo združenje je izjemno. Zelo navdihuje, ko vidiš ljudi, kako so zavzeti, želijo trdo delati, opraviti veliko delo. So pravi junaki. Želiš si biti del tega. Biti del AMLA je fantastično!" je navdušen.

Povezovanje posla in skrbi za slovenstvo

Osnovna dejavnost organizacije je prodajati življenjska zavarovanja, a niso običajna zavarovalnica. Gre za združenje, ki dobiček na različne načine vrača svojim članom in družbi, zato so opravičeni plačevanja davkov. "Razlika je v tem, da velike korporacije ponujajo zavarovalno polico. Ko nekdo umre, se denar izplača. Naša organizacija pa vas ne vpiše le v sistem in pozabi na vas, ampak poskušamo s člani vzpostavljati osebne vezi."

"Živimo slovenski jezik in kulturo, a je ta hkrati posebna, saj je šla malo drugačno pot." Foto: Skype Kot 40 milijonov vredna organizacija so majhni v primerjavi z drugimi organizacijami na zavarovalniškem trgu. "Želimo biti dobičkonosni in si tako zagotoviti prihodnost, a želimo tudi podpirati skupnost, kolikor lahko."

Namesto za dobre avtomobile za pomoč ljudem

"Namesto da bi izplačevali dividende, izplačevali dobre plače vodilnim ali se vozili v dobrih avtomobilih, pomagamo članom slovenske in lokalne skupnosti, organiziramo različne dogodke, podeljujemo štipendije, ker je študij v ZDA precej drag, finančno pomagamo lokalnim socialnim organizacijam, ljudem v stiski, družinam z otroki, ki potrebujejo posebno zdravniško oskrbo ali zdravljenje. To je del našega poslanstva in to nas razlikuje od drugih zavarovalniških podjetij," pojasnjuje Tim.

Med 8.000 člani AMLA so senatorji, lokalni politiki, inženirji, profesorji, zdravniki, odvetniki. Delujejo predvsem v severovzhodnem Ohiu, medtem ko sta "sestrski" organizaciji Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) in Kranjsko-slovenska katoliška jednota (KSPJ) razširjeni po številnih zveznih državah.

Vsaka od teh treh organizacij je malo drugačna, povezuje pa jih slovenstvo. Članstvo ni ekskluzivno, mnogi so člani več organizacij. "Opravljajo vsaka svoje delo in skupaj še bolj krepijo slovensko skupnost," ugotavlja Tim.

Tri podobne organizacije

"Tri organizacije so tri možnosti za boljšo povezavo s slovensko kulturo. To so tri različice istega. Morda bi kdo rekel, da je to odvečno, a mislim, da nas to krepi."

Med člani so tudi Neslovenci. Od teh seveda ne pričakujejo, da se bodo naučili slovensko in sprejeli kulturo. Radi pa se vključijo v organizacijo, ki pomaga lokalni skupnosti.

Predsedniki treh sestrskih organizacij v ZDA: Joseph Evanish (SNPJ), Tim Perčič (AMLA) in Rudy Kresovec (KSKJ). Foto: Osebni arhiv Kako se vodenje take organizacije razlikuje od vodenja običajnega podjetja? "V vsakem podjetju moraš vedeti, od kod prihaja denar in kam gre. Ta organizacija zato v mnogo pogledih ni drugačna od start-upa. Osebno mislim, da vsak lahko naredi karkoli, če je temu predan. V poslu, kot je naš, je enako. Če prideš v službo in si govoriš, kako nezanimivo je to delo, se bo to odražalo pri tvojem delu."

Poslovneži so podobni športnikom

"Ko si sam svoj šef, si tudi sam svoj računovodja, svetovalec, prodajalec. Hitro vidiš, da stvari niso vedno tako lepe, kot si želiš. Včasih moraš delati do 3. ure zjutraj, da vse opraviš. Če misliš, da je posel to, da se pojaviš zjutraj in greš zvečer ven, to verjetno ne bo šlo," je prepričan Tim.

"Občudujemo športne junake, posvetimo se njihovim življenjskim potem, delu, spremljamo njihove statistike. Mislim, da bi slavili tudi poslovneže, če bi jih tako spremljali. Imajo podobne poskuse, pretrese, poti do uspeha."

Otroška podjetnost

Svoje svetovalno podjetje je ustanovil leta 2001, a že kot otrok je iskal poti, kako bi zaslužil – s kidanjem snega, pomočjo sosedom. "Hvaležen sem očetu, da nas je spodbujal k temu. Če smo mu rekli, da bi radi imeli deset dolarjev, je namignil, da si jih lahko sami prislužimo. Kmalu smo ugotovili razliko med izgubo in dobičkom. Torej smo iskali najučinkovitejši način, da smo zaslužili. To je bil del naše vzgoje." Poudarja, da imigranti niso porabljali denarja za karkoli, ampak so bili vedno preudarni.

"Ko sem sam začenjal posel in se odločal o svoji karieri, sem ugotovil, da ni veliko razlike med tem, da direktorju predlagaš nov projekt, in tem, da greš k sosedu in se ponudiš, da mu pomagaš. Vedeti moraš, kako nekaj ponuditi, kaj potrebujejo, kako biti uspešen v tem, kar počneš," je prepričan.

Tim, žena Marilyn ter njuni otroci Roman, Apollo, Molly in Kalea na praznovanju velike noči. Foto: Osebni arhiv

V otroštvu je hodil v slovensko šolo in slovensko župnijo. "Za cvetno nedeljo smo delali butare, mama nas je naučila delati pirhe z olupki čebule, vsi običaji so se tukaj obdržali." Njegovi starši so iz Slovenije odšli po drugi svetovni vojni, še kot otroci. Oče in mama o tej dobi nista nikoli govorila. Šele ko je bil Tim že odrasel, je od njiju slišal, kaj se je takrat dogajalo.

Poročen je z Američanko, ki pa je že posvojila slovenske navade in jih pomaga ohranjati. Otroci so, kolikor je bilo zaradi razdalje mogoče, hodili v slovensko šolo. Doma imajo učbenike slovenščine, Slovenija pa je na ožjem seznamu njihovih počitniških destinacij.

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.