Klara iz Slovenije, ki svoje poslanstvo uresničuje v San Diegu

Otroška in mladostniška leta je preživljala v manjšem kraju Vojnik blizu Celja. Na I. gimnaziji v Celju je postala zlata maturantka. "Bila sem brez jasne ideje, kaj želim biti, ko bom 'velika'. Takrat sem se odločila za študij mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Želela sem narediti, odkriti nekaj velikega. Želela sem narediti nekaj, kar bo pustilo pečat," se spominja Klara, ki jo je od nekdaj zanimalo naravoslovje v tehnologiji, zdravstvu, biologiji, hkrati pa so jo zanimali tudi zgodovina, tuji jeziki in ples.

Velika želja po odkrivanju novega

Klara je od nekdaj vedela, da je njen svet premajhen: "Vedela sem, da hočem nekaj več, nekaj drugačnega. Nikoli si nisem predstavljala življenja samo v enem kraju. Vedno me gane iskanje novih izzivov, ljudi in izkušenj." Mlada Vojničanka se vseeno zaveda, od kod prihaja in da so njene korenine globo zasidrane doma, kamor se z veseljem vrača.

"To moraš narediti, ker vsi tako delajo in ker so vsi vedno tako delali," je najnevarnejša fraza v kateremkoli jeziku, pravi Klara. Foto: Osebni arhiv

Nora izkušnja študijske izmenjave

Svoje potovanje življenja v tujini je začela z enoletno Erasmusovo izmenjavo na univerzi v Lundu na Švedskem. "Leto izmenjave na Švedskem je bila nora izkušnja. Velik preizkus preživetja v marsikateri nemogoči situaciji in hkrati najboljša izkušnja," je povedala. Pot po Skandinaviji pa se tu ni končala.

Po končanem magisteriju je začela študij za doktorat v Köbenhavnu na Danskem, kjer je preživela tri leta. Takrat je delala v fundaciji Novo Nordisk Foundation Center for Biosustainability, kjer se ukvarjajo z iskanjem novih načinov za trajnostni razvoj.

V Köbenhavnu je spoznala tudi življenjskega partnerja Henriqueja Machada, s katerim sta se lani poročila. Spletla je tudi veliko prijateljskih vezi, ki bodo ostale za vedno. Izmenjavo je opravljala pri slovenskem profesorju Juretu Piškurju, ki je zdaj že pokojen. "Profesor Piškur mi je pokazal, kako je lahko strašansko pameten človek hkrati človek z velikim srcem, neskončno gostoljuben in markanten za vse ljudi, ki jih sreča," se spominja Klara.

Več denarja, več poguma

Življenje v Skandinaviji je precej dražje, a so plače toliko višje. Javni prevoz v Köbenhavnu je odličen, vsi pa kolesarijo. "Všeč mi je njihov način življenja 'hygge', ki pomeni, da so zadovoljni z majhnimi stvarmi v življenju. Tople nogavice ob mrzlem večeru, dobra knjiga ali pa nekaj prijateljev, vroča čokolada ... Hkrati je zelo težko postati pravi prijatelj z domačini," poudarja Klara.

Študij v Skandinaviji je bolj usmerjen v skupinske naloge in manj v predavanja. Marsikdaj so bili slovenski profesorji bolj strogi, kar se Klari ne zdi tako slabo. "Mislim, da je študij v Sloveniji enako dober kot marsikje v tujini. Na severu je tudi več denarja za znanost in lažje je preizkušati nove ideje ali ustvariti start-up," dodaja Klara.

Zanimivo je tudi, da je magistrski študij tudi za domačine v angleščini. Prav tako morajo vsi napisati svoje magistrske in doktorske naloge samo v angleščini. "Si s tem, če pišeš v maternem jeziku, ki ga razume le nekaj milijonov ljudi, res kaj pomagal k svetovni zakladnici znanja?" Vsi študenti na Danskem in Švedskem dobijo nekaj sto evrov na mesec samo zato, ker študirajo. Vsi pa tudi delajo vsaj enkrat na teden, da privarčujejo denar za potovanja in podobno.

Ko si moraš sam zamenjati gumo in poiskati vodovodarja

Največje težave pri prvih stikih s tujino so vedno s spoznavanje novega sistema, da si urediš bančni račun, davčno številko, telefon, osvojiš javni promet ter se naučiš osnovnih besed, kot so kruh, voda, mleko.

Klara meni, da je življenje v tujini dobra priložnost, da preizkusiš samega sebe: "Da ugotoviš, kdo si. Oče ti ne more pomagati zamenjati gume na kolesu ali avtu, mama pa ti ne bo skuhala goveje juhe v nedeljo in spakirala hrane za čez teden. Ne poznaš zdravnikov, medicinskih sester, vodovodarja. Ne veš, koga poklicati v težavah. Nihče ne pozna tvoje zgodbe in ne razume tvojih šal. To je velik preizkus in zame izziv," pripoveduje naša sogovornica.

Dodaja, da se hitro navadiš sistema, najdeš prijatelje, spoznaš okolico in odkriješ nove najljubše kotičke. "Ustvariš si nov običajen vsakdan. Od vseh izkušenj najbolj cenim razširjanje obzorij o novih kulturah, razmišljanjih in načinih življenja. Vidiš, da je, kar misliš, da moraš narediti, ker vsi tako delajo in ker so vsi vedno tako delali, najnevarnejša fraza v kateremkoli jeziku," poudarja Klara.

Klara in Henrique na izletu proti Velikemu kanjonu (Grand Canyon). Foto: Osebni arhiv

Iz mrzle Skandinavije v sončni San Diego

Po končanem doktoratu sta se februarja letos z možem Henriquejem preselila v sončni San Diego v Kaliforniji. Tam je Henrique dobil službo na kalifornijski univerzi, Klara pa je kmalu našla službo v biotehniškem podjetju Illumnia, ki je vodilno podjetje na področju sekvenciranja genoma.

Kot je povedala, se je bilo naučiti najti službo pravi izziv. Intervjuji lahko trajajo tudi po sedem ur, da preizkusijo, kako deluješ v stresnih situacijah. V podjetju je zelo zadovoljna, saj uporablja svoje znanje, ga širi in poglablja, pomaga pri novih tehnoloških napredkih. "Iti vsak dan v službo z mislijo, da lahko izboljšamo človeška življenja, je nekaj, kar sem si vedno želela," pove Klara.

Podjetje tudi dobro poskrbi za delavce. Nekajkrat na leto organizirajo koncerte, športne prireditve, piknike, filmske večere, predavanja zanimivih osebnosti, humanitarne in čistilne akcije. Vedno poskrbijo tudi za dobro hrano in pijačo. Delovniki trajajo od 9. do 17. ure. Večina ljudi dela še kakšno uro ali dve zvečer, ko otroci zaspijo. Dodaja, da lahko v Sloveniji vsi cenijo proste popoldneve in neprometne ceste.

Monument Valley Foto: Osebni arhiv Ogromni paketi hrane v ogromne hladilnike

Kalifornija je precej drugačna od preostalih zveznih držav v ZDA. Ljudje so ozaveščeni o okolju, veliko se gibajo, uživajo v naravi in na plaži ter večinoma vedo, kaj jedo. Ljudje so prijazni in odprti. Večina jih ne hodi, ampak se vozijo.

"Življenja v San Diegu si ne predstavljam brez avtomobila. Trenutno oba z možem kolesariva v službo, ker imava na srečo manjšo razdaljo. So pa vsi vajeni ogromnih razdalj. Porabijo lahko od ene do dveh ur minimalno na dan za pot do službe in nazaj."

Dodaja, da so v Ameriki razdalje res večje kot v Evropi. Avtomobili so ogromni, hiše imajo vsaj eno ali dve sobi za goste s kopalnico in bazenom, hladilniki so širši, paketi hrane pa ogromni. Vsi imajo dodatne hladilnike v garaži, v kateri je tudi polno krame. "San Diego je drag, so pa plače temu primerne. Pravijo, da je dobro nagrajeno, in običajno je res tako," meni Klara.

La Jolla v San Diegu je med priljubljenimi destinacijami s plažami v Kaliforniji. Foto: Osebni arhiv

Zaradi česa ne bi zamenjala življenja v San Diegu?

"Sonca! Konec oktobra je in imamo 30 stopinj Celzija. Noro lepi so kričeče oranžni sončni zahodi sredi oceana s palmami v ozadju in delfini na obzorju. Obožujem tudi bližino Mehike in dobro hrano z vsega sveta. Všeč mi je mednarodnost. Zgodbe ljudi te naučijo, da si lahko srečen zaradi vsega, kar imaš.

Možnosti, kaj lahko počneš, je ogromno. Lahko deskaš, greš v hribe, smučaš, kampiraš v puščavi ali pa se za konec tedna odpraviš na izlet v Los Angeles, San Francisco ali Veliki kanjon. Potepaš se lahko po Tijuani v Mehiki, poskušaš vino v Napi ali Romoni, opazuješ kite med selitvijo."

Kaj pa pogreša iz Slovenije?

"Družino in prijatelje. Hrano! Poznane vijugaste ceste, zelene hribe, gozdove in potoke. Včasih zaprem oči in si predstavljam, da se peljem iz domačega Vojnika proti sosednjemu kraju, in v mislih imam prav vsak hrib in ovinek."

Pa v San Diegu vedo, kje je Slovenija?

"Ne, nihče ni vedel, kje je Slovenija na zemljevidu, česar tudi marsikateri Evropejec ne ve," odgovori Klara, ki je takšne stvari ne ganejo. "Vzamem pa to za izziv, da jih naučim kaj malega o naši zgodovini, kulturi. Všeč mi je, da prihajam iz države, o kateri ljudje ne vedo veliko. Sliko o državi si lahko ljudje ustvarijo prek tvojih pripovedovanj in tebe samega." Je bila pa presenečena nad starejšimi Američani, ker jih je bilo že veliko v Sloveniji. Vsi so se vrnili s super izkušnjami.

Mt. Soledad, pogled na središče San Diega in Mehiko Foto: Osebni arhiv

Slovenija v srcu, svet na dlani

Klara je v San Diegu trenutno zelo zadovoljna in namerava ostati nekaj let. "Na daljši rok si s Henriquejem želiva nazaj v Evropo, ker nama je sistem le bolj všeč in je bližje domu. Ko si enkrat dovolj časa zdoma, nisi nikjer več 100-odstotno doma, vedno od nekod nekaj pogrešaš in noro obožuješ nekaj novega na novi lokaciji. S sabo bom vedno nosila vse izkušnje in dan izkoristila najbolje," poudarja Klara.

V Slovenijo bi se z veseljem vrnila, če bi imela dobro priložnost za službo zase in za partnerja. Klari bo Slovenija vedno pri srcu in se bo vrnila čim večkrat, ko bo mogoče. "Je pa svet ogromen in le čaka, da ga raziščem. Kdo ve, kaj bom čez pet let," sklene.