Zaščita pred soncem

Tudi to poletje se bo veliko počitka željnih na dopustu nastavilo sončnim žarkom. Toda dermatologi ugotavljajo, da je v Sloveniji zavest o čezmernem izpostavljanju soncu in pravilni zaščiti še vedno prenizka, kar se med drugim kaže tudi v pogostosti kožnega raka in drugih obolenj, ki so posledica vplivov čezmernega sončenja.

"Dermatologi ne želimo, da bi se še pojavljale fotografije močno zagorelih posameznikov s pripisom, da so to zdravi ljudje,2 opozarja dermatovenerologinja Tanja Planinšek Ručigaj, predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov in predstojnica dermatološke klinike v Ljubljani.

Porjavela koža ni zaščita Popolnoma napačno je prepričanje, da zagorelost, ki sicer je obrambni mehanizem kože pred ultravijoličnimi (UV) žarki, že zagotavlja zaščito pred opeklinami in drugimi poškodbami zaradi čezmernih sončnih žarkov.

Še eden od škodljivih mitov je, da so solariji primerna priprava za sezono sončenja. "Sončenje je škodljiva aktivnost, nanj se ni mogoče pripravljati z raznimi solariji, s katerimi se izpostavljanje UV-sevanju le še poveča, uporabniki pa so ob tem praviloma popolnoma nezaščiteni," je posvaril dermatolog Sandi Luft, vodja Derma centra Habakuk.

"Solarije absolutno odsvetujemo," je za SiOL odločno pritrdila predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov

Pomanjkljiva dnevna kozmetika Intenzivnim sončnim žarkom smo izpostavljeni tudi med vsakdanjimi opravili na prostem, ne samo na plaži. Tisti, ki se tega zavedajo, se pogosto zatekajo k dnevnim kremam, toda "veliko dnevnih krem je pomanjkljivih in ne zagotavlja ustrezne zaščite pred soncem, zato je pri vsakodnevni kozmetiki nujno izbrati takšno, ki že vsebuje zaščito pred ultravijoličnimi žarki", priporoča dr. Luft.

Trije stebri zaščite Kreme za zaščito pred soncem so zadnji steber zaščite. "Najpomembnejše je zadrževanje v senci, zlasti v opoldanskem času, kadar je UV-faktor zelo visok," svetuje dr. Luft in nadaljuje: "Naslednji steber zaščite so primerna oblačila, nato pa zaščitne kreme." Dermatologi sicer ne odsvetujejo uživanja na plaži, a poudarjajo pomen primerne zaščite: "Na soncu naj se uživa, a odgovorno in preudarno."

Oblačila učinkujejo različno Dermatologi ob tem opozarjajo, da moramo vedeti, da so oblačila različno prepustna; tako nas, denimo, svetla in sprana oblačila varujejo manj kot temnejša in gosteje tkana. "Za hribe svetujem legionarske kape, ki imajo pokrit tudi vrat," sporoča dr. Luft in dodaja, da tudi na police naših trgovin prihajajo kopalna oblačila, ki zagotavljajo primerno zaščito pred soncem med dopustovanjem na morju. "Oblačila, ki zagotavljajo zaščito 40 ali več, imajo ta podatek na etiketi."

Štirje tipi kože Po občutljivosti lahko kožo razdelimo na štiri tipe, ki zahtevajo svojo raven zaščite. V splošnem dermatologi svetujejo vsaj faktor 30, tudi zato, ker uporabniki največkrat nanašajo manj kreme, kot je potrebno, s tem pa razredčijo zaščito. Pretanek namaz višjega faktorja vendarle zagotavlja boljšo zaščito, kot da bi nanašali kreme z nizkimi faktorji.

Zaščitni faktor kreme sicer pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu z njeno uporabo, preden dosežemo enako stopnjo pordelosti kot brez uporabe tega sredstva. Pred leti je veljala domneva, da faktor 15, ki smo ga nanesli v zadostnih količinah, blokira 94 odstotkov žarkov UV, a so slovenski dermatologi že pred časom sprejeli priporočilo, naj bo faktor vsaj 20, ravno zato, ker ga ne nanašamo dovolj.

Za ustnice je treba uporabiti drugačen proizvod, drugačna je predvsem nosilna snov; ta naj bo na osnovi vazelina, da se lahko obdrži na ustnicah.

Spremenilo se je vedenje o škodljivosti sonca, spremenilo se je okolje V pogovoru za SiOL je dr. Planinšek Ručigaj poskušala pojasniti, zakaj nasveti stroke v javnosti niso vedno sprejeti z razumevanjem. "V zadnjih letih se je spremenilo vedenje o škodljivosti sončnih žarkov in o patofiziologiji nekaterih vrst kožnih rakov. Na obe vrsti kožnega raka vpliva sonce, najverjetneje pa so spremembe v okolju tiste, ki nas silijo, da se vedemo drugače. Pred desetimi ali petnajstimi leti ob opoldanskem soncu nismo imeli občutka, kot ga imamo danes, učinek ozonske luknje je gotovo očiten. Zaradi vsega tega uporabljamo višje zaščitne faktorje in v primerno velikih količinah," je pojasnila.

Posledice niso vidne takoj Uporabniki sicer zelo težko verjamejo, da je treba uporabiti tako velike količine zaščitnih krem, kot jih priporočajo dermatologi – v dveurnih ponovitvah in za odrasle tudi do četrtino plastenke na dan (otroška koža je še bolj občutljiva, zato otrok do tretjega leta starosti po nekaterih priporočilih sploh ne bi smeli izpostavljati sončnim žarkom).

Dr. Planinšek Ručigaj ob teh pomislekih opozarja: "Posledice čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom ne bodo vidne takoj, čez leta pa se bodo pokazale. Poglejmo le tiste, ki so dolgo na soncu – mornarje, kmetovalce, kako postarana je njihova koža na vratu. Poglejmo, kako zgubani so mladi ljudje, ki hodijo v solarije …"

Zarota je drugje V javnosti niso osamljena mnenja, da so tako visoka priporočila del teorije zarote farmacevtskih družb. Naša sogovornica to odločno zavrača: "Vsak dan dobim bolnika s kožnim rakom in to je zame teorija zarote."

Vsekakor pa je treba upoštevati, da potenje, brisanje z brisačo in kopanje lahko odstranijo več kot 80 odstotkov nanesene kreme, zato je treba poskrbeti za redne ponovitve nanosa.

Bojazni so odveč O nekaterih dvomih, da visoki zaščitni faktorji ne bi učinkovali in da sploh niso izvedljivi, dr. Planinšek Ručigaj pravi: "Višji zaščitni faktor kot 50 je težko narediti, do 50 pa ga danes že zagotavljajo. Vedenje o sestavi in proizvodnji zaščitnih krem se je zelo spremenilo in zato se meja premika."

Odveč so tudi strahovi, da je uporaba zaščitnih krem škodljiva. Dr. Luft pojasnjuje: "Cinkov oksid in titanov dioksid kot glavni sestavini mineralnih zaščitnih faktorjev se ne vpijeta v kožo, zato je uporaba teh krem popolnoma varna. Pri organskih zaščitnih faktorjih so le pri eni sestavini odkrili navzočnost v krvi, a je bila koncentracija tako majhna, da je evropska komisija sprejela sklep, da je tudi uporaba organskih zaščitnih faktorjev popolnoma varna."

Predstojnica ljubljanske dermatološke klinike pa je zatrdila, da se v svoji medicinski praksi ni srečala z niti enim primerom neželenih učinkov zaradi uporabe krem za zaščito pred soncem.

Dolgo odprta je neuporabna Pogosto se zgodi, da plastenko zaščitne kreme nekateri uporabljajo več sezon. "Če je dolgo odprta, krema izgubi svoje učinke in postane neuporabna. Po šestih ali devetih mesecih se snovi postarajo, izgubijo svojo učinkovitost, zato takrat ne pomagajo več niti večje količine," opozarja dr. Planinšek Ručigaj.

Ko je že prepozno … Če pa se opekline vendarle pojavijo, je najbolj smiselno uporabiti antioksidante v obliki gela. Narobe bi bilo na bolečo kožo dajati mastne stvari ali kakšna zelišča, saj s tem ustvarimo plast, ki onemogoča sproščanje toplote. Uporaba teh preparatov je, so prepričani dermatologi, smiselna tudi, če nimamo opeklin.