"Velika koalicija, zakaj pa ne?"

Bil je minister za šolstvo v vladi Janeza Janše ter podpredsednik stranke in predsednik sveta SDS. Zdaj je nekoliko v ozadju, je pa kot član izvršilnega odbora še vedno v ožjem vodstvu največje opozicijske stranke. Pred leti so ga nekateri opazovalci označevali kot ideologa SDS, podobno kot Igorja Lukšiča v SD. Morda se zgodi, da bosta nekdanja kolega s FDV nekoč sedela v isti vladi. Čeprav si je namreč Lukšič v intervjuju za SiOL veliko koalicijo težko predstavljal, pa je poudaril, da bo Slovenija v prihodnjem mandatu potrebovala močno vlado. Natanko enak izraz je uporabil tudi Zver, ki v zvezi z veliko koalicijo nima pomislekov.

Nekdanji tesen sodelavec Jožeta Pučnika je politik z morda najbolj zdravo distanco do svoje stranke, kar je redka vrlina politikov stranke Janeza Janše. Kljub temu je bil v vidni zadregi, ko smo ga vprašali o glavni pomanjkljivosti vodje SDS. A se je na koncu dobro "izvlekel" in zmogel tudi kakšno kritičnost do vladanja v prejšnjem mandatu.

Zver nam je še povedal, da razmišlja o kandidaturi za predsednika republike, da je Danilo Türk neprikriti levičar, da se Borut Pahor sooča z demokratičnim refleksom, da bo SDS na volitvah prepričljivo zmagala. In da se Pahor in Janša pogovarjata o tem, kako slovenski voz potegniti iz blata, ter da bi morala Hrvaška Sloveniji pred vstopom v EU dati zagotovilo o izhodu na odprto morje.

Kako vidite Slovenijo iz Bruslja?

Slovenija je še vedno lepa, še posebej, ko jo pogledaš iz tujine. Ampak verjetno imate v mislih politične in gospodarske razmere. Slovenijo se v Bruslju v nekaterih razpravah omenja kot problem, zlasti v finančnem smislu, zaradi zadolževanja. Večkrat tudi sprašujejo, kako Slovenija živi z manjšinsko vlado. Torej postaja zanimiva za EU, česar v dobrih časih ni bilo, razen seveda v času predsedovanja.

Premier Borut Pahor je nedavno dejal, da evrske politike ni mogoče voditi s tako različnimi davčnimi in fiskalnimi politikami ter da smo pred novo finančno in gospodarsko krizo. Je res tako dramatično?

Mislim, da ne. To je sicer odvisno od razmer v Grčiji, ki se pozitivno odvijajo po tem, ko je grški parlament sprejel vse ustrezne sklepe. Nekateri so napovedovali, da kriza lahko dobi obliko črke w, torej da se lahko po kratkotrajni gospodarski rasti in finančni stabilnosti ponovi.

Grčija bi lahko bila razlog tega negativnega procesa, a menim, da se bo evroskupina rešila. Premierjeva izjava o evrski politiki deloma drži, a težave imamo tudi zato, ker so se države članice precej zadolževale, nekatere pa so celo ponarejale statistične podatke.

Vaš predhodnik na šolskem ministrstvu in nekdanji kolega s FDV Igor Lukšič pravi, da predsednika vlade ne moremo menjati kot spodnjih hlač. Kaj pravite vi?

To je res, po drugi strani pa je tudi res, da je treba ob tako hudi izgubi legitimnosti našega predsednika vlade nekaj storiti. Demokratični refleks, če ga imaš, ti pač pove, da je treba zadevo rešiti, da se politična kriza, ki jo sedaj nedvomno imamo, ne poglobi.

Politično krizo imamo, ko je nezaupanje v temeljne institucije zelo veliko in ko ima vlada nizko podporo. Vsak demokrat bi bil pred odločitvijo, kako hitro ukrepati.

Premier Pahor nima demokratičnega refleksa?

Pahor zagotovo ima demokratični refleks, ampak ne vem, zakaj ne uvidi vseh problemov, v katere je zašel s svojo vlado.

Kaj storiti?

Menim, da so predčasne volitve glede na hud padec legitimnosti vlade edini izhod, saj je do rednih volitev precej daleč.

Kako boste v SDS rešili težavo, ko volivci po eni strani zavračajo sedanjo vlado, po drugi strani pa se ne odločajo za SDS.

Volivci bodo volili SDS, menim, da celo s prepričljivo večino. Na volitvah vendarle štejejo samo opredeljeni glasovi. Je pa res, da so ljudje nezadovoljni s politiko na splošno. Delež neopredeljenih in abstinentov je previsok, vendar se bo zmanjševal s približevanjem volitev.

Veliko se govori, da ljudje iščejo alternativo sedanji politiki, da hočejo nekaj drugega, pa ne vedo točno, kaj. Menim, da razmere niso tako pereče. Volitve bodo potekale normalno, udeležba bo visoka, tako da bo imela prihodnja vlada dovolj veliko legitimnost. Seveda pa je to legitimnost treba ohranjati. Nenehno je treba voditi socialni in politični dialog.

Katere napake sta naredila SDS in Janševa vlada?

Za ta odgovor bi potreboval malo daljši razmislek. Zagotovo ta mandat ni bil brez napak. Morda smo se preslabo pogajali s sindikati, zlasti nekateri resorji. Bili so premalo trdi, jaz sem bil sicer dokaj oster pogajalec.

Morda bi moral hitreje steči tudi proces izstopa države in politike iz gospodarstva. S tem bi dolgoročno naredili dobro uslugo Sloveniji. Pohlep politike po vplivu v gospodarstvu bi bil bistveno manjši tudi v sedanjem mandatu.

Tako Janševa kot Pahorjeva vlada sta imeli polna usta reform. V času vašega mandata je bil začetni zagon velik, potem pa reform skorajda ni bilo.

Že na začetku mandata smo ugotovili, da je reforme možno izpeljati tudi v partnerstvu z opozicijo. Zato smo predlagali znameniti sporazum Partnerstvo za razvoj, ki ga je podpisal tudi Borut Pahor. V SD so tako pridno sodelovali že pri pripravi zakonskih predlogov, kar je bila do tedaj dokaj nenavadna praksa v slovenski politiki. Pozneje so od tega odstopili.

Po njihovi zmagi na zadnjih volitvah smo ponovno predlagali takšno sodelovanje, a premier Pahor te pobude iz meni neznanih razlogov ni sprejel. Očitno so mu svetovali, da kar sam prevzame odgovornost za vse. Menim, da je to glavni razlog za to, kar se mu je zgodilo v naslednjih fazah vladanja.

Kakšno zagotovilo imajo volivci, ki bi volili vašo stranko, da se bodo v državi zgodile kakšne bistvene spremembe?

Zagotovilo je v prvi vrsti to, kar smo delali doslej. Menim, da smo bili kar verodostojna politična opcija in da smo sledili potrebam celotnega volilnega telesa, ne samo naših volivcev.

Drugi razlog je seveda dober in konsistenten program. Najpomembnejši pa so seveda ljudje, ki stojijo za programom. Če bodo volivci videli, da smo dovolj verodostojni, nam bodo zaupali glas. Če bodo videli, da obstaja kakšna alternativa, vrednejša zaupanja, bodo pač glasovali zanjo.

Kako potekajo pogovori z SD? Janez Janša se je nedavno sestal z Borutom Pahorjem. Očitno se spleta velika koalicija.

Ne, verjetno se pogovarjata o tem, kako potegniti voz iz blata. Velika koalicija je vprašanje, ki se pojavi šele po volitvah. Če bodo predčasne volitve hitro, se lahko zgodi tudi to, zakaj pa ne?

Slovenija zdaj potrebuje močno vlado z visoko stopnjo legitimnosti. Mi nismo nikogar izključevali niti na prejšnjih volitvah, ko so bili boljši časi, zdaj je za to še manj razloga. Potrebujemo široko podporo za večje projekte.

Izključujete možnost, da bi prihodnje leto kandidirali za predsednika republike?

Ne, a pred tem bom opravil globok in temeljit premislek. Sam pri sebi, pri meni doma in skupaj s svojimi političnimi prijatelji.

Kdaj se boste odločili o kandidaturi?

O tem se še ne odločam, časa za premislek je še veliko. Imam dokaj odgovorno poslanstvo v Bruslju in temu posvečam vso energijo. Niti ni nujno, da me bo SDS nagovarjala h kandidaturi. Imamo veliko drugih možnosti. Sam se celo nagibam k temu, da bi ponovno poskušali z žensko kandidatko, ki bi predstavljala dodano vrednost v političnem prostoru.

Kako ocenjujete sedanjega predsednika Danila Türka?

Na začetku mandata sem bil prepričan, da bo nalogo opravljal veliko bolje. Mislil sem, da se bo bolj uspel uveljaviti kot resnični predsednik vseh Slovencev. Včasih se mi zdi, da nastopa bolj kot politik in ne kot državnik.

S katerimi potezami vas je razočaral?

Verjetno najbolj s tisto, s katero je pokazal neodgovornost do pobitih po drugi svetovni vojni, češ da je to drugorazredna tema. Tudi sicer je njegova drža neprikrito bolj levo usmerjena, kar je popolnoma legitimno, ampak kot predsednik bi moral včasih poudariti, da pokriva celoten politični lok.

Vrniva se v Bruselj. Kakšne posledice je imel korupcijski škandal na podobo Evropskega parlamenta? Lahko iz te afere, v katero je bil vpleten tudi Zoran Thaler, potegnemo tudi kaj pozitivnega?

Pozitivno je zagotovo to, da smo sprejeli nekatere ukrepe v zvezi z lobisti, ki jih je v Bruslju zelo veliko in ne delujejo samo v Evropskem parlamentu. Druge evropske institucije so še bolj izpostavljene, ker se tam sprejema ključne odločitve.

Zdaj bomo morali registrirati vsak lobistični stik, kar bo sicer izjemno naporno, ker jih je ogromno. A pozitivno je to, da bo delo bolj transparentno. Po drugi strani je ugled Evropskega parlamenta padel, tako da nam je škandal naredil slabo uslugo.

Hrvaška vstopa v EU, imate o tem kakšne pomisleke?

Ne, seveda ne. Prav je, da Hrvaška vstopi v EU, ampak na korekten način. Zamudili smo priložnost, ker slovenska politika ni znala doseči, da bi Hrvaška dala Sloveniji jasno vedeti, da ji ne bo nikoli preprečevala prostega izhoda do odprtega morja, kar je ključno za nadaljnji ekonomski razvoj Slovenije kot pomorske države. Bojim se, kaj se bo zgodilo na arbitražnem sodišču.

Tudi Dimitrij Rupel je v intervjuju za SiOL dejal, da mora Slovenija pred ratifikacijo pridružitvenega sporazuma dobiti zagotovilo Hrvaške o izhodu na odprto morje.

Strinjam se. Upam, da nam bo Hrvaška po naslednjih volitvah takšno zagotovilo tudi dala.

Ali bi moralo v nasprotnem primeru priti do blokade ratifikacije?

O tem sploh ne bi bilo treba razmišljati, če bi bili naši pogajalci pri pripravi arbitražnega sporazuma, uporabil bom ostrejši izraz, nekoliko treznejši. Kaj se bo zgodilo, če hrvaškega zagotovila ne bo, pa ne bi špekuliral.

Kaj je glavna odlika Janeza Janše?

Da je odgovoren in razumen politik. Takšnih manjka.

Glavna pomanjkljivost?

(Dolg razmislek). Težko rečem. Zdaj ste me pa dobili!

Mogoče to, da znotraj stranke obstaja nek strah pred njim, da ni demokratične razprave?

Ne, on uživa spoštovanje, ima avtoriteto in karizmo. Strahu ni. Morda včasih res prehitro sam sprejema nekatere odločitve, za katere bi želeli, da bi se o njih posvetoval še s kom.

Po drugi strani je to tudi odlika, ker je treba sprejeti hitre in dobre odločitve, saj ni vedno dovolj časa za usklajevanje vsake malenkosti. Kot izvoljeni predsednik stranke ima za to mandat. Znotraj stranke ima veliko legitimnost.

Morda je pri tem podoben Borutu Pahorju, ki tudi sprejema odločitve brez posvetovanja. Katera je po vašem mnenju bistvena razlika med njima?

Tudi Janez Drnovšek in Milan Kučan, tako kot vsi politiki prve lige, sta imela sposobnost sprejemanja hitrih in tudi dobrih odločitev. Za Pahorja o tem nisem prepričan. Njegovega sloga vodenja ne poznam, nisem prepričan, da suvereno sprejema vse ključne odločitve. Prej nasprotno.

Predsednik vlade pravi, da ni pod vplivom nobenih lobijev.

Če bi to držalo, potem bi mi na začetku njegovega mandata sprejeli partnerstvo za razvoj in katastrof, ki smo jih doživeli po tem, ne bi bilo.