"Strah je vedno prisoten!"

Preletel bo kar 60 držav na vseh kontinentih, šestkrat tudi ekvator, pa Antarktiko in najvišji vrh sveta Mount Everst. Podvig, ki si ga nekateri ne morejo niti zamisliti.

Nekateri vas imajo za avanturista in ekstremista hkrati …

Ne eno ne drugo, nič od tega!

Ste v otroštvu kdaj razmišljali, da si boste s pticami delili nebo?

Ne, nisem!

Vas je tam zgoraj nad oblaki kdaj strah?

Običajno, strah je vedno prisoten …

Strah je torej sopotnik vaših letalskih avantur oziroma podvigov, kakor koli že hočete …

Strah je bistvena sestavina življenja vsakogar, tudi mojega življenja.

So vas kot letalskega zanesenjaka in zaljubljenca v nebeško modrino morda navdihnili ali navdihovali tudi akrobatski podvigi številnih profesionalnih akrobatskih skupin, tudi italijanske Frecche Tricolori … ali ste bolj osamljeni letalec?

Ne, akrobacije v zraku me nikoli niso zanimale. Mene v letalstvu zanima neko uravnoteženje vseh sil in v letenju skušam najti tudi neko uravnoteženje samega sebe. Akrobacije gotovo rušijo ta ravnotežja.

Je za vas akrobacija v zraku večji ekstremizem kot pa vaš polet okrog sveta?

To je odvisno od človeka. Za človeka, ki nikoli ni sedel v takšno letalo, je takšna vožnja ekstremizem. Za mene so akrobacije v zraku ekstremizem. Za nekoga, ki še ni imel raka in ga dobi, je to zelo hud ekstremizem … vse je odvisno od subjektivnega doživljanja vsakega posameznika. Če sem dobro "natreniran", če vem, da lahko obletim svet, potem to gotovo ni ekstremizem.

Kako si krajšate čas med dolgotrajnim letenjem, ko vključite avtomatskega pilota, ste povezani z internetom …

Časa v bistvu ni prav veliko, nenehno je treba razmišljati, izračunavati smer, dober pilot vedno leti vsaj dvesto milj naprej, tako da je treba vedeti, kaj bo in ne kaj je. Letenje je dokaj stresno. Vreme na razdalji tisoč kilometrov nikoli ni le lepo, na razdalji štiri tisoč kilometrov pa še manj, presenečenja so vedno, zato je treba biti vedno pripravljen in mentalno in fizično.

Kaj pa spanje, koliko ur spite na dan …

Spanja je običajno malo in tudi ob novem podvigu ga bo malo, ker so etape precej na gosto. Če letiš 10, 12 ali včasih celo 14 ur na dan, potem ne ostane veliko časa za spanje, predvsem ker je treba vsaj tri, štiri ure porabiti za natakanje goriva pa druge "uradniške zadeve", zato je spanja običajno kaj malo.

Ko sedete v letalo in veste, da je pred vami zelo, zelo dolga pot, kaj najprej naredite?

Vsak dober ali zanesljiv pilot najprej vzame v roke "check listo" in preveri vse, kar na njej piše. Problemi so v tem, ker postanemo "predobri" in ne spoštujemo osnovnih elementov v letalstvu, potem pa se dogajajo nesreče …

Na kaj ste v dosedanjem življenju najbolj ponosni, da ste že enkrat obleteli svet?

Na svoje otroke seveda!