Šest let in dan

Simbolika porušenih simbolov gospodarske moči, prežeta s krvjo nič hudega slutečih je v ZDA dodobra spremenila pogled na varnost. Obžalovanja vreden dogodek je terjal obilico samorefleksije in nedvomno tudi jasen in oster odgovor. Ameriški občutki ogroženosti so se po napadih spajdašili z nestrpnostjo, da je nekaj treba storiti, in maščevalnostjo, da nekdo mora odgovarjati. Odziv je temeljil predvsem na vojaški dimenziji, imena žrtev so postala odgovor na vsako vprašanje ali dvom v ustreznost. Nekaj časa je trajalo preden je stopila v ospredje razprava o vzrokih za terorizem in orodjih, kako ga omejevati. Vojna proti terorizmu je sčasoma postala boj, sredstva tega boja pa predvsem obveščevalno - kriminalistične narave.

Vprašanje je, kako bi se na napade podobnih razsežnosti, kot so tisti 11. septembra, odzvala Evropa. Bržčas bolj zadržano, a o ustreznosti in učinkovitosti odziva nima smisla ugibati. Tudi za Evropo je terorizem, utemeljen na zlorabi islama, večplastno težaven pojav. Po eni strani spodkopava prizadevanja za multireligijski oziroma večkulturni značaj evropske družbe, saj je prav "islamski terorizem" najbolj izpostavljen. Po drugi strani evropske elite in prebivalstvo postavlja v zmoto, češ da so varni, če se ne vključujejo v "imperialistične pohode". Evropi je terorizem poznan. Agencija Evropske unije za sodelovanje med policijami članic povezave Europol je lani objavila, da je bil od skoraj 500 terorističnih dejanj v 11 državah članicah le en povezan z islamisti. A skupine kot ETA, IRA in druge, svojega sporočila ne vežejo na doseganje čim večjega števila žrtev. Za svoje napade prevzemajo odgovornost, v večini primerov jih napovedo. Z napadi v Madridu in Londonu je v Evropo stopil drugačen terorizem. Ne glede na to, ali se strinjamo z razlogi, ki jih za svoja dejanja ponujajo teroristi - denimo z bojem proti ameriškemu ali zahodnemu imperializmu, z bojem proti podjarmljenju tujih dežel zaradi gospodarskih interesov - ali ne, smisla oziroma utemeljitve v pobijanju nedolžnih na avtobusih, železnicah ali letalih pač ni.

Z 11. septembrom 2001 je terorizem postal pomemben dejavnik odločanja, saj je med ključne interese držav postavil varnost. Poleg tega strah pred napadi s poostrenim nadzorom trka ob človekove svoboščine in pravice. Terorizem je eno izmed najmočnejših orožij asimetričnega boja, saj sodobne družbe omejuje in jih vidno spreminja. Zgodovina kaže, da terorizma ni možno preprečiti. Pogoj za to je konec sporov, iz katerih terorizem črpa. Vzroki za terorizem o(b)stajajo, profili teroristov ne delujejo, varnostne službe se tako ukvarjajo s predvidevanjem nepredvidljivega. Napadi, ki so pretresli Ameriko in svet pred šestimi leti so postali simbol in motiv sodobnega terorizma ter neizbrisen opomin ranljivosti najmočnejših.