Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
19. 8. 2010,
14.50

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 19. 8. 2010, 14.50

7 let, 2 meseca

Nižja plača, nižja motivacija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Direktor policije Janko Goršek podpira zahteve svojih podrejenih, saj meni, da lahko ukinjanje ugodnosti ob tako odgovornem in stresnem delu ter nizki izhodiščni plači ogrozi njihovo motivacijo.

Zagotavlja, da se varnostne razmere zaradi morebitne stavke policistov ne bodo poslabšale, ne obžaluje pa niti, da se je po interpelaciji ministrice Katarine Kresal pojavil na njeni gostiji, čeprav so mu nekateri, predvsem iz vrst Nove Slovenije, očitali, da je v službi LDS. Kariero namerava končati v prvih bojnih vrstah, kriminalistom NPU pa ne bo dovolil, da bodo le polizali smetano.

Ste zadovoljni, da so policista Mateja Bobero po enajstih letih zaradi zastaranja oprostili obtožb za povzročitev smrti iz malomarnosti Naserja Berishe?

Zelo, poznam ga osebno. V resnici je prestrašen, ni policist tipa mačo. Hudo je, ko vidiš, kako trpi. Omogočili smo mu tudi pomoč psihologinje, tudi včeraj (v sredo, op. a.), zdaj bo zelo hudo, ker bo prišlo za njim. Težko bo pozabil, kaj se je zgodilo. Odvisno je od človeka, a redki so tako jekleni, da bi kaj takega pozabili.

Je bil vseskozi v delovnem razmerju? Dela ves čas, umaknili smo ga na misijo v tujino. Zanj je tako ugodneje, upamo na najboljše. V zadnjem obdobju mu ne grozijo več, ne vemo pa, kakšen bo odziv na izrek sodbe, poleg tega odškodninska tožba Berisheve družine še ni končana.

Primerov, da bi bil policist osumljen umora, v Sloveniji še ni bilo. V svoji karieri se ne spomnim takšnega primera, sploh ker so okoliščine specifične.

Ministrica Katarina Kresal obljublja, da se socialni status policistov ne bo poslabšal, kljub temu sindikata grozita s stavko. Ali se lahko varnostne razmere v primeru stavke poslabšajo?

Varnostne razmere se zaradi ukrepov, ki sta jih napovedala oba sindikata, ne bodo poslabšale. Policija bo še vedno izvajala vse nujno potrebne naloge, ki pomenijo zagotavljanje varnosti življenja in premoženja, vse, kar od policije zahteva ustrezna zakonodaja. Državljani niso nič krivi, da bi jim na kakršenkoli način okrnili temeljno pravico do varnosti. Kakšni bodo ukrepi, je odvisno od obeh sindikatov, kako bodo zadevo pripravili, po vsej verjetnosti bo bolj usmerjeno v prekrškovne zadeve, obravnavanost, izdajanje kazni. Državljani nimajo razloga, da bi jih bilo strah, da bodo policisti samo sedeli v pisarnah in čakali res na ekstremne dogodke.

Podpirate zahteve sindikatov?

Podpiram zahteve in ves trud obeh sindikatov, saj se dobro zavedam, ne samo zaradi funkcije, ki jo trenutno opravljam, ampak iz vseh svojih izkušenj, da sta bila poklic policista in ovrednotenje dela v vseh teh letih podcenjena. Socialni status policistov in kriminalistov resnično ni primeren tistemu, kar si glede na obremenitve in odgovornost dela zaslužijo. Pogosto so v vseh letih opozarjali, da bi bilo treba urediti razlike, ki so se pojavile v znotraj državne uprave in pri primerljivosti poklicev. Pa do zdaj nikjer ni padlo na plodna tla. Kakršnokoli poslabšanje že resnično slabega položaja bi res pomenilo, da lahko pri policistih upade motivacija.

Izhodiščna plača policistov je slaba, 650 evrov neto. Sindikati so prepričani, da zaradi nizkega izhodišča v policiji ne morejo zagotoviti kakovostnega kadra, temveč je zaslužek povezan s potnimi stroški, ki pa so namenjeni le kupovanju socialnega miru.

Veliko se jih vozi po dvesto kilometrov ali več in tako si rešujejo socialni status oziroma dopolnijo plačo. Zato je tudi skrb zbujajoče, kaj bi zanje pomenilo jemanje pravic prevoznih stroškov, preostalih dodatkov, nadurno delo oziroma terenski dodatek. To so za policiste zelo pomembni dodatki glede na to, da govorimo o tem, da so osnovne plače zelo nizke.

Tudi napredovalno obdobje je dolgo, pet let, kar je precej nespodbudno.

Tudi zato si policist težko izboljša osnovno plačo.

Po petih letih se mu plača poviša za okoli 30 evrov. Na pamet težko povem, a mislim, da bi se ta podatek lahko ujemal z dejanskim. Gre za minimalne razlike, ki ne rešujejo plač policistov. Se lahko sistem spremeni tako, da bi policista, ki denimo odkrije večjo količino mamil, nagradili za delo, mu dali neke vrste stimulacijo?

Sistem se lahko spremeni. Tako bi bilo nujno in obvezujoče, da bi zadeve reševali kratkoročno. Tisti, ki so vlečni konji v policiji, zdravo jedro, prinašajo dobre rezultate. Ti rezultati so resnično taki, da smo lahko nanje ponosni. A nastane težava, saj delovne uspešnosti ni več, podobno zaradi varčevalnih ukrepov. Iluzorno je pričakovati, da se bo to spremenilo v kratkem obdobju. Imeti palico kot policijski menedžer je sicer v redu, a na koncu te palice nimamo korenčka. In ni v redu, da je uravnilovka pri plačilih.

Sindikati so prepričani, da je poklic policista skozi reformo javnega sektorja izgubil vse bonuse, zaradi česar je opazno tudi, da iz nekaterih regij skoraj ni kandidatov, tako je kadrovska slika po regijah neuravnotežena.

Že nekaj desetletij opažamo tovrsten pojav, zato tudi nastajajo potni stroški. Deficit je najbolj opazen na obalnem delu, s tega območja imamo zelo malo prijav. Zato pač zaposlujemo ljudi, ki prihajajo iz severovzhodne Slovenije, tam je tudi največ prijav.

Ker je na tem območju največ brezposelnih.

Tako je. Lahko povem, da gre za različne ekonomske razloge, a poklic policista je poslanstvo in ga je treba opravljati z dušo. Če pa je edini razlog ekonomske narave, si lahko predstavljate, kako lahko posamezniki opravljajo svoje naloge.

Se strinjate, da je za policiste, da bi se izognili vplivom, podkupovanju in korupciji, bolje, če ne delajo v svojem kraju?

Na področju kriminalitete se ta težava ne izraža, bolj je opazna pri prekrških. Kadar pa menimo, da bi se to lahko zgodilo, se lahko na podlagi zakona o policiji kakšen primer dodeli drugi upravi ali zdaj tudi NPU (Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, op. a.). Pri prekrškovnih zadevah pa je težko za policista, ki živi v okolju, kjer dela. Vsi smo krvavi pod kožo.

Kriza v policiji leta 2008, ko je odšlo okoli 400 policistov, se je pojavila po koncu gospodarske krize. Se lahko zgodi podoben scenarij tudi po koncu te krize?

Lahko bi pritrdil. Ker tudi osebno ne pričakujem, da se bo pojavila kratkoročno, posledice, ki bi lahko vplivale na kakovost dela, se lahko pokažejo šele v prihodnjih letih.

Pred nedavnim je zaokrožila anonimka, da ni denarja za tehnične preglede … To ne drži, res pa je, da varčevalni ukrepi so, a se poznajo pri nabavi osebnih vozil. Dolgoročno smo pač skrajšali seznam naših želja, na vzdrževalne storitve pa to ne bo vplivalo. Strokovne službe zagotavljajo, da težav pri vzdrževanju vozil, ki bi vplivale na delo policistov, ni. Tudi sredstva v prihodnosti so zagotovljena. Ali vam je žal, da ste se pojavili pri ministrici in ji čestitali ob uspešno prestani interpelaciji? Javnost vam je to zamerila. Bi danes ravnali drugače?

Ne bi ravnal drugače, pošteno povedano. Ker na to večerjo nisem šel s kakšnimi čudnimi nameni. Šel sem samo zato, da izrazim zahvalo in čestitko ministrici, ki je korektno predstavila del, ki se nanaša na delo policije, strokovnost. Nisem bil na večerji, tam sem bil 20 minut. V tem prostoru je bilo veliko zaposlenih na MNZ in nikakor ni res, da je šlo za shod LDS. Nisem v službi LDS in nikoli ne bom. Ampak še vedno velja, da se v tej državi lahko svobodno gibljem. Zanimivo pa je, da ni bilo nobenih pripomb, ko sem šel čestitat ob umestitivi celjskega škofa. Mi je bilo pa hudo, saj takšna kritika posredno zadeva tudi policijo.

Kako po več mesecih gledate na afero Baričevič?

Še vedno stojim za vsem. V javnosti je bilo prevečkrat poudarjeno, kot da s svojimi izjavami poskušam omiliti vso zgodbo. Še vedno trdim, da so kriminalisti takrat delo opravili strokovno in zakonito. Če je bila kakšna nepravilnost, lahko o tem spregovori vrhovno državno tožilstvo. Poleg tega ni bilo nobenega vplivanja na karkoli, ne mojega ne ministričinega. Mi je pa žal naših spoštovanih kolegov, da je policija v to zgodbo padla na takšen način. Nekateri se čudijo bliskovitosti vaše kariere. Precej mladi ste dosegli vrh. Imate ambicije, da bi postali minister?

Šestindvajset let delovne dobe je za menoj v policiji, star sem 44 let. V vsej svoji karieri nisem nikoli preskočil niti ene stopničke, torej sem šel po ustaljeni poti od kriminalista, vodje oddelka, vodja sektorja, slaba štiri leta sem bil na upravi kriminalistične policije, se vrnil na policijsko upravo. Potem sem prevzel sektor kriminalistične policije, resda za krajše obdobje, postal direktor policijske uprave in zdaj generalni direktor. Če bi primerjal moj staž takrat, ko sem prevzel funkcijo generalnega direktorja, s svojimi predhodniki − kdo je imel 25 let delovne dobe? Zavedam se, da sem prvi dan, ko sem sedel na ta vroči fotelj, dosegel svoj vrh kariere. Če bi se to zgodilo kakšnih pet let pozneje, bi bilo morda še primerneje. Ampak takšna je bila odločitev, ki je ne obžalujem. Kariero želim aktivno skleniti v policiji. Svoj vrh sem dosegel, preostalo pa me niti približno ne zanima.

No, kaj torej po direktorovanju?

Delo želim nadaljevati v prvih bojnih vrstah. Kar bo sicer izjema, a Evropa to pozna. Bil sem generalni direktor, potem se bom vrnil nazaj v policijo. Verjemite, da lahko s svojimi izkušnjami pomagam. In to je moj namen.

Nobenih ministrovanj.

Jaz sem kriminalist policist po duši. Star sem bil 14 let, ko sem se odločil za ta korak. Do danes mi ni žal in moj namen je, da tako sklenem svojo kariero.

Kadrovska problematika v policiji je pereča.

Že pred nastopom funkcije je bila in nisem si delal iluzij, da bomo to težavo lahko rešili kratkoročno. Zavedati se je treba, da bo v prihodnjih dveh letih policijo zapustilo kar nekaj zaposlenih, ki imajo še možnost bonificiranega delovnega staža. Upoštevati moramo kadrovski načrt vlade, ki govori o 9200 zaposlenih v policiji. Kar počnemo, je v okviru tega načrta, ki ga ne smemo preseči niti za eno delovno mesto. Pričakujem, da bo v petih letih izravnal težavo tega deficita in bomo prišli na zeleno vejo.

Pričakovanja ob ustanovitvi NPU so bila velika, izbrali so direktorja, ampak občutka, da kaj delajo, ni. Ali so vložene kakšne ovadbe? Predvidevam, da je sodeloval pri dveh mednarodnih akcijah, pri odkritju računalniškega hekerja in balkanskem bojevniku, dali sta rezultate, ampak obe sta mednarodni.

Očitki so pogosto leteli na to, da so to nadkriminalisti, ki bodo prevzemali zadeve od policijskih uprav, ko bodo že rešene. NPU od ustanovitve že polno deluje, ker prvi del zaposlenih izvira iz policijskih vrst. Torej so že izkušeni, ni jih treba usposabljati. Delajo na več kot desetih primerih, tudi na teh, ki ste jih omenili, obravnavajo pa izključno in samo najbolj zahtevne. Mogoče se v javnosti res ustvarja vtis, kot da ne delajo ničesar. Cilji, ki smo si jih zastavili, izkazujejo, da se zgodba razvija v pravo smer. Jeseni bomo zaposlili še 22 kandidatov, ki so se prijavili na zunanji razpis in niso iz vrst policije.

Jedro NPU že deluje, delajo na konkretnih zadevah in pišejo predloge za začasni zaseg premoženja, kar je poleg kazenskih ovadb cilj, zato lahko trdim, da se po teh poročilih uresničuje. A te zgodbe moramo nadgraditi. Pravi posnetek stanja bomo lahko naredili prihodnje leto, ko bomo tudi konkretno predstavili delo NPU po številu kazenskih ovadb, številu predlogov za začasni zaseg premoženja. Sem optimist, edino, kar me je zbodlo, je, da se v javnosti govori, da je NPU politični projekt. NPU ni politični projekt, to je odločitev stroke. Je pa res, da je politika argument stroke po ustanovitvi tega organa podprla.

Na NPU ne delajo le kriminalisti, ki preiskujejo na področju gospodarske kriminalitete, temveč tudi na področju neraziskanih umorov. Ravno v teh mesecih se bo intenziviralo delo na področju organizirane kriminalitete. Nikakor pa se ne sme dogajati, da bi ti gospodje hodili na policijske uprave in prevzemali že skoraj končane uspešne zgodbe in potem, oprostite izrazu, polizali smetano.

Direktor Harij Furlan se pa skriva.

Ne da se skriva, ampak se je zgodil prehod. Ravno v tem obdobju se dogovarjamo, da ga bomo počasi pokazali in predstavili javnosti. Šesta obletnica ropa SKB se bliža. Kako aktivno se ukvarjate s tem primerom? Koliko kriminalistov se še ukvarja z največjim ropom v zgodovini Slovenije?

Število je odvisno od tega, kakšna je intenzivnost nalog, ki se izvajajo. Ne glede na to, da se bo marsikdo cinično nasmehnil ob mojem odgovoru, češ, spet preiskava intenzivno poteka. Verjamem, da bo našim kolegom nekoč uspelo razvozlati ta rop. Vsaka vztrajnost se poplača, to sem se naučil v svoji karieri. Če vložiš v nekaj kar nekaj truda in imaš na koncu še vsaj kanček sreče, lahko pričakuješ rezultat. Če pa ničesar ne narediš, tudi rezultata ne more biti. Fantje in dekleta iz delovne skupine se resnično trudijo. To ne pomeni, da vsake toliko časa iz predala vzamejo spis, ampak v resnici opravljajo delo, ki ga je še treba opraviti. In tega je še nekaj.

Se bo v preiskavo vključil tudi NPU?

Če bo tako presodil direktor. Mandat Dragu Kosu kot direktorju protikorupcijske komisije se izteče oktobra. Bi ga zaposlili?

Odvisno. To je hipotetično vprašanje, a njegova osebna odločitev je, kje se vidi po prenehanju funkcije. Osebno mu želim čim manj trnovo pot nadaljevanja kariere, kjerkoli že bo.

Ne spreglejte