Lado Bizovičar: Velika jajca in majhni možgani

Od kod zamisel za "največjo evropsko gledališko predstavo", kot jo imenujejo organizatorji? Zamisel prihaja iz vzgiba "zakaj pa ne" in Hamotovega stavka "če ne mi, kdo pa?" Pa iz potrebe, da televizijsko oddajo nadgradimo, obogatimo, izpeljemo vse štose, ki si jih nismo mogli privoščiti zaradi štirih zidov in strehe TV-studia. Pa tudi, da imava živo publiko namesto ljudi na daljincih. Pa zaradi podobnosti biku! Velika jajca in majhni možgani. To namreč potrebuješ, da si poskusni zajec na popolnoma novem štadionu, kjer še nihče ni izpeljal niti koncerta, kaj šele predstave takšnih dimenzij. Moraš pa imeti sodelavce, ki imajo podobne lastnosti, veliko poguma in malo pameti, da si upajo vložiti energijo in cajt in denar v nekaj tako velikega in nepredvidljivega, kot je najina predstava. Si letos že dopustoval ali je vsa tvoja energija usmerjenja v ustvarjanje dogodka? Ujel sem nekaj trenutkov miru v območjih, kjer mobilni telefon obmolkne, ker ni signala. Zbujal sem se s peskom v ustih in pojedel škorpijona. Dopust kot dopust pač. Zakaj odločno zavračaš kakršnakoli vprašanja, ki zadevajo tvoje zasebno, morda ljubezensko življenje? Ne vem, o čem govorite. Po svoje dopolni stavek Naj sosedu … Notpadu lajv!? 18. septembra. Kaj boš počel po predstavi? Bo sledil kakšen nov projekt? Po predstavi bom odspal noč. In spil kavo, ko se zbudim. Koga ali kaj bi v svojem življenju najbolj pogrešal? Sebe. Glede na to, da imaš igralsko izkušnjo biti oče, me zanima, ali si to želiš, si sebe predstavljaš v tej vlogi ali je ta ideja nekje v podzavesti še vedno v povojih? To vlogo še spoznavam. Filozofsko sem se poglobil vanjo in jo spoznavam iz različnih kotov na teoretični ravni. Česa se najbolj bojiš? Poplave na kuhinjskem parketu.