Burkart: Potrebuješ uspešno gospodarstvo, da lahko izplačaš dobre plače

Burkart, ki je v Sloveniji od leta 2010, je za Planet Siol.net spregovoril o nemških izkušnjah s sprejemanjem reform, zmanjševanjem javnega dolga, slabo banko in o tem, ali so nemška podjetja še zainteresirana za sodelovanje s slovenskimi in kaj bi morala Slovenija storiti, da bi privabila več nemških investicij.

Nemčija se je v obdobju recesije ponovno potrdila kot najmočnejša evropska ekonomija. Katere ključne rešitve oz. ukrepe, ki jih je Nemčija sprejela, so se izkazale za najbolj učinkovite in kdaj jih je sprejela? Najprej je seveda potrebno poznati strukturo gospodarstva in velikost države, kakšno pozicijo ima na globalnih trgih, tako da tega ni mogoče zreducirati na le nekaj ukrepov. Na koncu pa gre za vprašanje konkurenčnosti, za kar potrebujete tehnologijo in tudi konkurenčne cene. V tem pogledu smo sprejeli nekaj reform, ki so pomagale. Veliko let smo imeli razumne sindikate, hkrati pa tudi ukrepe, ki sta jih sprejela vlada in parlament, med njimi socialne reforme. Reforme smo začeli sprejemati leta 2003, 2004, tudi pokojninsko reformo. Nismo imeli ene same velike reforme trga dela, temveč smo sprejeli veliko različnih ukrepov. Torej, ne gre le za en zakon ali en ukrep, temveč za kombinacijo več dejavnikov.

Nemško gospodarstvo je uspešno, obenem pa dobro deluje tudi socialna država. Kako Nemčiji uspeva združiti globalno konkurenčno gospodarstvo in visoko raven socialnih pravic? Eno je pogoj za drugo. Dober socialni sistem si lahko privoščiš le, ko imaš konkurenčno gospodarstvo. Vsaj dolgoročno. To je nekaj, kar se mi zdi, da nekatere države pozabljajo; najprej moraš zaslužiti denar, da ga lahko daš tistim, ki ga potrebujejo. Spominjam se, da je nekoč znani nemški podjetnik dejal, da socialen ni nekdo, ki razdaja denar, temveč tisti, ki ga zasluži, da se ga potem lahko razdeli. Torej, ker smo v relativno dobrem gospodarskem položaju, si lahko privoščimo primeren socialni sistem. Kolikšna je moč nemških sindikatov? Delujejo kot zavezniki ali nasprotniki kapitala? Kako se ta odnos kaže na primeru reform? Sindikati povzročajo, če lahko temu tako rečemo, s stališča podjetnikov težave. Seveda branijo interese delavcev, na splošno pa ne bi rekel, da so zagovorniki ali nasprotniki kapitala. Sindikati so v Nemčiji že dolga leta, celo desetletja, zelo razumni, bi ocenil. Seveda se zavzemajo za primerne plače, vendar tudi razumejo, da potrebuješ uspešno gospodarstvo, da lahko izplačaš dobre plače. Družbeni konsenz je bil eden močnejših faktorjev, ki so Nemčiji omogočili, da ima dobro gospodarstvo.

Katere reforme so bile najbolj problematične, pri katerih so bila trenja največja? V zadnjih desetih letih bi rekel, da je bila to pokojninska reforma. Kljub temu jo je parlament sprejel. Sindikatom na splošno reforme niso bile všeč, prav tako tudi ne nekaterim bolj levim strankam. Tudi reformi Hartz VI* so nasprotovali. Kako je Nemčija uspela sanirati javni dolg? Kakšne ukrepe izvaja za preprečevanje prevelikega zadolževanja države? Imamo zavoro zadolževanja, zlato fiskalno pravilo, kot pravite vi, v svoji ustavi od leta 2011. To je osnovno pravilo. Kljub temu imamo še vedno previsok dolg, ki pa se zmanjšuje, tudi po zaslugi dobrega gospodarstva. Svetovna finančna kriza je dodobra zamajala tudi bančni sistem, Nemčiji je z ukrepom ustanovitve slabe banke uspelo preprečiti negativne učinke na svoje gospodarstvo. Slabo banko želi ustanoviti tudi slovenska vlada. Kakšne izkušnje ima Nemčija s slabo banko? Ustanovitev slabe banke je bil le en aspekt boja z dolžniško krizo. Morda je prezgodaj reči, ali je bila to dobra ali slaba odločitev. Do sedaj deluje precej dobro. Čas bo pokazal, kako jo lahko na koncu ocenjujemo. V osnovi je ustanovitev slabe banke ukrep za kupovanje časa in da dopuščamo bankam, da nadaljujejo in imajo dovolj lastnega kapitala. Seveda slabi krediti ostanejo, le kupuješ čas. Kaj bi se Slovenija lahko naučila iz nemškega primera slabe banke. Menite, da je to prava rešitev za Slovenijo? Na to ne morem odgovoriti, ker nimam vseh potrebnih makroekonomskih podatkov, da bi lahko to ocenil. Lahko bi bila nekaj, kar bi pomagalo. Je za nemške investitorje Slovenija še vedno zanimiva oz. kaj bi morali storiti, da bi se več nemških podjetij odločilo za investicije v Sloveniji? Obstajajo nemški investitorji, ki se še vedno zanimajo. Iz različnih razlogov pa se nekateri predlogi niso uresničili, vsaj ne še. Kaj bi morala Slovenija narediti, da bi privabila več investitorjev? Gre tudi za vprašanje konkurenčnosti, v smislu, da bi veliko držav rado imelo tuje investicije. Tiste, ki ponudijo najboljše rešitve – gre seveda za paket številnih stvari - zmagajo. Če bi znižali davke ali na primer uvedli določeno obdobje brez davka na nove investicije, bi pomagalo. Manj birokracije, morda uvedba nove reforme trga dela, bi morda pomagalo. Vse to je pomembno. V Sloveniji ste dve leti. Imate občutek, da Slovenci želimo tuje investicije ali imajo te negativen prizvok? Na to se ne da odgovoriti z da ali ne. Seveda nihče noče imeti tekmeca neposredno na svojem trgu. Mislim, da gre bolj za davke, delavno zakonodajo, gre bolj za vprašanje vlade, birokracijo kot pa za druga podjetja.

Vidite kje še kakšne priložnosti za sodelovanje nemških in slovenskih podjetij? Sodelovanja je precej. Tukaj deluje okoli 300 podjetij, pogosto v okviru skupnih vlaganj (t. i. joint venture, op. a.) s slovenskimi podjetji ali na skupnih projektih ter tako naprej. Seveda bi bilo sodelovanja lahko še več. Pogoji morajo biti dobri, obstajati mora poslovna ideja in v nekaterih primerih administracija povzroča težave. Da, obstajajo možnosti, da bi naredili več. To skušamo podpirati, kolikor moremo. Morda veste za kakšna večja nemška podjetja, ki jih zanima investiranje? Na splošno ne vidim veliko novih greenfield** investicij v Sloveniji. Ta čas je bolj ali manj minil, gre predvsem za sodelovanje s tukajšnjimi podjetji. Privatizacija, če bi se resno začela, bi lahko bila dobra priložnost za prihod tujega kapitala, sveže menedžerske ideje in od tam se lahko razvije več sodelovanja. Ali spremljate aktualne predloge reform? Se vam zdijo zadostne ali morda premalo radikalne za hitro spremembo stanja v slovenski ekonomiji? Vprašanje ni ali so zadostne, temveč, ali se o njih res odloči in izpelje. Če bi pokojninska reforma, reforma trga dela, zlato pravilo sprejeli in izvedli, če bi se začela privatizacija, bi bilo to že zelo dobro. Ali je srednje- ali dolgoročno dovolj, bomo šele videli. Če se reforme izpelje, bo to dovolj? Ne vem, zagotovo bi prispevalo k reševanju težav. Ali je dovolj, je težko reči. Čas bo pokazal. Eden glavnih faktorjev pri reševanju evrske krize je odnos med največjima evropskima gospodarstvoma, Nemčijo in Francijo. Kanclerka Angela Merkel je dobro sodelovala s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Sedaj ima novega partnerja v Francoisu Hollandu, s katerim ima drugačno dinamiko. Lahko tudi z njim dobro sodeluje? Seveda. Če pogledamo nazaj, sta nemški kancler in francoski predsednik, vedno dobro sodelovala, na primer konservativni Kohl in socialistični Mitterand, ne glede na to, ali sta bila iz iste ali druge politične družine. Seveda je vedno potrebnega nekaj časa za spoznavanje. Sem pa prepričan, da bosta dobro sodelovala. Druge možnosti ni, druge izbire nimata. (smeh)

*Hertz IV reforma je začela veljati 1. januarja 2005 in je združila nekdanje prejemke za dolgotrajno nezaposlenost in socialne prejemke. **Greenfield investicije so investicije v izgradnjo novih zmogljivosti, v infrastrukturo podjetja, ki vstopa v neko tujo državo.