Bremena preteklosti

Nobena skrivnost ni, da so nerazrešena trenja v družbah vzrok za odklonske pristope manjšinskih delov prebivalstva. Dejstvo je, da je osrednji cilj, za katerega se zavzemajo nacionalisti, torej državnost, neuresničen, a prav tako se je zdelo, da so vsi osrednji (do nedavno tudi številni skrajni) akterji severnoirske zgodbe sprejeli živeti kompromis. Verodostojnost tega kompromisa se bo kazala v naslednjih dneh in ob morebitnih novih pritiskih, tako nacionalistov kot unionistov. Ključen poudarek, ki ga v teh dneh izražata tako britanska kot severnoirska politična elita je zmernost. Spomin na rožljanja z orožjem je za velik del tamkajšnjega prebivalstva še zelo živ. Kar počnejo – kot kaže manjše in mlajše – paravojaške skupine očitno nima pretirane podpore v javnosti. Prav tako tudi britanska vlada razume, da bi vsakršen preveč “vojaški” in vidnejši ukrep zgolj prilival olje na ogenj. Negiranje spora ali nepripravljenost razčistiti z razlogi za terorizem in skrajne pristope zelo hitro naleti na zid nepripravljenosti priznati del odgovornosti za spor. Države in vlade poudarjajo, da ni opravičila za skrajna ravnanja. A iskanje razlogov še zdaleč ni opravičevanje ali upravičevanje. Vsak potlačen, nerazrešen spor predstavlja možnost, da se ob “ustreznih” okoliščinah znova razplamti in na površje prinese še obresti mirovanja. Nauki zgodovine terorizma so jasni; dokler bodo obstajali družbenopolitični spori, se bodo tisti, ki nimajo dostopa do (vojaške ali policijske) moči zatekali k pristopom, ki so nezakoniti in katerih cilj ni zgolj zadati smrtni udarec, temveč sprožiti spiralo radikalnih pristopov ter s tem destabilizirati “nepravično” družbo.

Brez utvar si lahko priznamo, da je svet poln družbenih trenj, sporov med manjšino in večino ter soočenj med skrajnimi idejami in pristopi. Poznamo jih pri nas, na Balkanu, v Zahodni Evropi, v »tretjem« svetu. Razlika je v tem, kako se ti nerazrešeni primeri javno manifestirajo in predvsem v načinu, s katerimi sredstvi se razrešujejo. Severnoirski primer je lahko resno svarilo mednarodni skupnosti tudi za določene dele nekdanje skupne države, kjer se brez pretiranega napredka ali integracije ohranja videz uspešnega pokonfliktnega upravljanja. Za občutek negotovosti ali zbujanje občutka nestabilnosti je dovolj le en primer skrajnega ravnanja. Njegov pomnožen učinek v družbi lahko služi kot ilustracija, kako zmrznjeni so zamrznjeni konflikti in kako vroče lahko postane njihovo taljenje. Vse izjave politikov in zavračanje napadov na Severnem Irskem v javnosti kažejo na to, da bi sporazum med katoliki in protestanti lahko prestal tokratno preizkušnjo, a vseeno dajejo vedeti, da je desetletje lahko dolgo ali pač zelo kratko obdobje.