Balažič: Ko sem prevzel Mercator, ta ni bil v dobri kondiciji

Prvi mož Mercatorja tudi zagotavlja, da ima podjetje še veliko rezerv in potencialov. Tudi v storilnosti, ki naj bi jo v prihodnjih letih povečevali na letni ravni kar za tri odstotke … Šele tako bomo nadoknadili minus pri tem, nasproti naši konkurenci, priznava Toni Balažič. Glede prodaje Mercatorja v danih razmerah meni, da jo bo težko uspešno končati.

Ste zadovoljni z lanskim poslovnim letom?

Lansko leto je bilo vsekakor prelomno leto za Mercator. Leto, ko se je Mercator soočal s krizo, ali bolje, je moral prepoznati krizo, v katero je zašel, temu primerni pa so tudi lanski poslovni rezultati. Ti pa ne bodo le posledica tekočega poslovanja. Ali smo zadovoljni ali ne? Zadovoljni smo zlasti, da smo naredili pomembne premike naprej v luči spremembe strategije in njenega izvajanja, tudi notranjih aktivnosti v duhu zniževanja stroškov in reorganizacije. Pri tem smo zagotovo naredili pomembne premike naprej, manj smo lahko zadovoljni z nekim okoljem.

Kaj s tem mislite?

Biti uspešen v današnjem okolju krize in recesije, ko potrošnja pada, je zelo težko.

To je kruta realnost.

Zadnjih 18 mesecev je to kar stalnica tudi pri našem poslovanju.

Mercator je imel ob polletju okoli 16,4 milijona izgube, po devetih mesecih že 22 milijonov, kakšna je bila konec leta? Vem, da mi ne boste odgovorili direktno zaradi pravil delovanja Ljubljanske borze, pa vendar ocena lanskega poslovanja – to oceno zagotovo že imate.

Ne bom špekuliral z našim minusom, prezgodaj je še. Mercator je v svoji osnovni dejavnosti zdravo podjetje, na ključnih trgih, ki smo jih tudi opredelili v strategiji, delamo dobro. Tudi v Sloveniji je naša osnovna dejavnost še vedno dobičkonosna! V položaj, v katerem smo, je Mercator v bistvu zašel zaradi diverzifikacije in nekaterih odločitev v preteklosti.

So bile te odločitve napačne?

Ja, najmanj, ker so bile narejene v nekem drugem času. V obdobju, ki je dopuščalo poceni zadolževanje, in času, ki je dajal napačno sliko, da bo v prihodnosti potrošnja samo rasla, da bomo vseskozi imeli konjunkturo. Časi pa so se pomembno spremenili. Zato je moral Mercator tudi pomembno spremeniti svojo poslovno strategijo. Prav na tem področju smo naredili pomemben preboj naprej. Po mojem mnenju smo se lani bistveno bolj osredotočili na osnovno dejavnost in pokazali, kje imamo probleme. Te imamo zlasti v neosrednjih dejavnostih, kot sta tehnika in tekstil, pa na tistih trgih, kjer Mercator preprosto ni doma – Albanija in Bolgarija.

S teh trgov boste odšli?

Iz Albanije smo se umaknili konec lanskega leta, iz Bolgarije ocenjujem, da bomo odšli letos, cilj je v prvi polovici tega leta, s tem sem zagotovo zadovoljen. Mercator je zelo veliko podjetje in za popoln preobrat bo treba več časa. Mi računamo, da bomo preobrat dosegli že letos, kljub zelo zaostrenim razmeram. Načrtovali smo v času, ko so bile razmere manj zaostrene kot zdaj, politična negotovost za nas prinaša vrsto neznank oziroma tveganj pri financiranju (dražji denar, op.p.), pa tudi potrošniki se drugače odzivajo v nestabilnem okolju, to smo lahko zdaj ugotavljali.

Priznavate, da so časi izjemno težki, bodo potrebni odpisi premoženja v Mercatorju?

Odpisi so nekaj, kar se je že dejansko zgodilo, podjetje mora to v nekem trenutku prepoznati, to pa seveda ni povezano s tekočim poslovanjem. Po mojem je pomembno, da se Mercator osredotoči na temeljno dejavnost in je tukaj dober, najboljši, to je za mene ključno. Pomembno pa je, da bo vsakdo v Mercatorju k temu prispeval, da bomo najboljši sosed.

Nekateri menijo, da junija lani, ko ste prevzeli Mercator, ta ni bil v najboljši kondiciji.

Mercator zagotovo ni bil v dobri kondiciji, razlogi za to pa so tako na strani aktive kot tudi pasive. Mercator je zašel v krizo z visokim dolgom (1,1 milijarde evrov), kar v teh časih ni zanemarljivo, še zlasti ob znanem dejstvu, da stroški financiranja naraščajo. Kot drugo pa podjetje nekaterih ukrepov, ki bi jih morali narediti pred krizo, preprosto ni naredilo, kot bi jih moralo. Podjetje je ostalo premalo stroškovno učinkovito, na drugi strani pa bi morali narediti več pri tržni prilagodljivosti, saj se je trg v Sloveniji v zadnjih petih, šestih letih izrazito spremenil. Vsekakor bo Mercator v prihodnje moral nadoknaditi zamudo pri prilagajanju tem spremembam.

Tudi občutnega rezanja vseh vrst stroškov? Nekateri pravijo, da se vas bodo spominjali tudi ali zlasti zaradi tega dejstva. Nižanje stroškov pomeni tudi odpuščanje zaposlenih, selitev zaposlenih iz režije v neposredno trgovino …

Ja, ironija je, da mora to delati človek iz marketinga. Mercator delamo bolj fleksibilen, bolj stroškovno učinkovit, to je nekaj, kar je značilno za vse uspešne trgovce. V naslednjih letih bomo morali veliko narediti, da bomo naš poslovni model naredili bolj vitek, s čim manj administracije. Vsi procesi, ki tečejo za trgovino-prodajalno, govorim o logistiki, skladiščih, morajo biti bistveno bolj učinkoviti, kot so danes.

Imate že kakšno oceno, koliko ljudi bo odveč?

Imam, ampak najprej naj povem, da stroškovni del ni edini, s katerim se bomo morali zelo aktivneje ukvarjati. Po mojem se moramo ukvarjati zlasti s potrošnikom. Mi smo tu zaradi potrošnika in preprosto moramo biti najboljša izbira zanj. Poleg tega smo v strategiji zapisali, da želimo do leta 2015 oziroma 2016 prihraniti skupno okoli 80 milijonov evrov stroškov. V zadnje pol leta smo na področju stroškov skupno prihranili med 8 in 10 milijonov, čeprav smo v zadnjem četrtletju povečali delež za trženje, ker menimo, da je bilo glede na razmere to nujno potrebno. To so cilji, ki jih moramo pri stroških doseči, kar se mora odražati tudi v večji dobičkonosnosti podjetja.

Kaj to torej pomeni v zaposlitvenem segmentu? Koliko ljudi naj bi odšlo ali vsaj iz režije končalo v trgovini oziroma kako drugače? O številkah ne govorimo, ker imamo odprt dialog s socialnimi partnerji. Imamo zelo odprt in odkrit dialog s sindikatom in svetom delavcev, takšne spremembe je treba delati v partnerskem odnosu. Vsi smo za to, da postane Mercator boljši! V strategiji imamo cilj, da storilnost na letni ravni povečujemo za tri odstotke, šele tako bomo v obdobju štirih, petih let nadoknadili tisti minus pri storilnosti, ki manjka v naši dejavnosti v primerjavi s konkurenco. Te tri odstotke je treba gledati tudi relativno.

Kako?

Ob rasti prometa ne bo novega zaposlovanja, v primeru, da bo promet padal ali pa bo ostal na enaki ravni, se bo zmanjšalo število zaposlenih v celotnem sistemu Mercator.

Proces monetizacije nepremičnin ste zamrznili zaradi novega poskusa prodaje več kot polovice Mercatorja. Pričakovanja so bila velika. Tudi vaš največji konkurent na zahodnem Balkanu Agrokor s trgovsko verigo Konzum se je lotil monetizacije, da bi prišel do svežih sredstev.

Ko smo člani te uprave prišli v Mercator, smo relativno hitro identificirali dolg in razdolževanje kot pomemben projekt in se ga takoj lotili. Pospešili smo projekt monetizacije, za katerega smo verjeli, da bo uspešen. Prve ponudbe, ki smo jih dobili od tujih investitorjev, so bili pozitivni znaki za ta proces. Na ta račun bi dobili okoli 300 milijonov svežega denarja, del bi ga uporabili za obratni kapital, del za razdolževanje. Že takrat pa smo jasno povedali, da projekt potrebuje stabilnost tudi v lastniškem smislu. Monetizacija in prodaja pač ne gresta skupaj. Nekateri takrat tega niso razumeli. Tuji investitor, ki kupuje nepremičnine, ne gleda le na vrednost nepremičnin, ampak tudi na denarni tok podjetja, saj je odvisen zlasti od denarnega toka podjetja, ki nepremičnine prodaja. Zato je zanj zelo pomembno, da ima podjetje stabilno marko in tudi mikroekonomsko okolje. Vsi procesi, povezani z Mercatorjem, pa v očeh investitorja povečujejo tveganje, in to je eden od glavnih razlogov, zakaj je monetizacija zamrznjena. Lastniki Mercatorja so pač znova začeli s procesom prodaje. Drugi razlog pa so seveda zaostrene bančne razmere in vse dražja posojila pri nas, na nek način Slovenija tudi zato postaja manj zanimiva za tuje vlagatelje.

Pravite, da je svež denar vse dražji. Tudi za to snubite kupce s komercialnimi šestmesečnimi zapisi, z zelo ugodno obrestno mero, za pridobitev novega denarja, kar 20 milijonov evrov, za tekoče poslovanje …

Slovenija je, vsaj upam, na začetku stabilizacije bančnega sistema. Banke so zelo pomemben dejavnik v gospodarstvu. Samo ko opravljajo svojo funkcijo posojanja denarja, po neki konkurenčni obrestni meri, omogočajo konkurenčnost gospodarstva. Mi smo zdaj v fazi, ko se tveganje države povečuje, ko se stroški zadolževanja države povečujejo, posredno se povečujejo stroški financiranja v bankah in seveda dosegljivost posojil. Komercialni zapisi kot neki alternativni viri zadolževanja so vedno bolj pomembni tudi za sama domača podjetja. Niso edini, in v prihodnje nameravamo iskati vire tudi na mednarodnih finančnih trgih z izdajo obveznic, ampak da bi posegli po tem finančnem instrumentu, je treba prej pridobiti rating in pripraviti podjetje na tovrstne aktivnosti.

Hrvaški Agrokor je lani izdal za 475 milijonov evrov obveznic, iztržek je bil okoli 700 milijonov.

Obveznice so lahko zelo dober alternativni vir financiranja, trenutno je zelo ugoden čas za iskanje dolgoročnih virov, vendar, kot rečeno, Mercator v tem trenutku ni pripravljen na vstop na mednarodne finančne trge.

Ko govoriva o vse dražjem denarju, se samo ponudi vprašanje likvidnosti, ima Mercator težave s tekočo likvidnostjo?

Izpolnjujemo vse svoje obveznosti, z bankami smo v dnevnem kontaktu, da upravljamo in izboljšamo strukturo virov. Vse skupaj imamo stabilno pod nadzorom!

Mercator se znova poskuša prodati. Že devetič, konzorcij z bankami in Skupino Pivovarna Laško prodaja več kot polovico najboljšega soseda. ING-banka iz Londona je v imenu prodajalcev poslala povpraševanje po interesu za Mercator na številne naslove, v tednu ali dveh bo znano, kakšen je interes za Mercator. Je podjetje v pravi kondiciji, da se ga prodaja?

Jaz mislim, da smo že lansko jesen jasno opozorili, da bo proces prodaje Mercatorja v danih razmerah težko uspešno končati. Že takrat smo se zavedali, da je treba nevesto za poroko olepšati, in Mercator ima glede tega precejšnje rezerve, s katerimi je mogoče dokazati veliko vrednost Mercatorja. Na drugi strani pa negativna gospodarska gibanja v Evropi zelo močno vplivajo na strategije trgovcev. Večina trgovcev v Evropi ima defenzivne strategije, kar pomeni, da ne kupujejo, prej prodajajo. Umikajo se na domače trge, na trge, ki so dobičkonosni.

Kar po vašem mnenju očitno pomeni, da se veliki trgovski igralci iz Evrope, Tesco, Carrefour in drugi, najbrž ne bodo potegovali za Mercator?

Težko bi to komentiral, počakajmo, pa bomo videli, kaj se bo zgodilo. Gotovo pa so to objektivna dejstva.

Če vprašam drugače – ali je v luči stabilnega lastništva Mercatorja boljši lastnik zasebni investicijski sklad ali hrvaški Agrokor?

Premalo imam izkušenj, da bi ocenjeval to dilemo, ne poznam tudi strategije obeh možnosti. Nekateri skladi postanejo tudi dolgoročni lastniki podjetij. Če se skladi zanimajo za Mercator, pa je vsekakor dober znak, saj to pomeni, da v njem vidijo dobre pozitivne potenciale. Ne glede na to, kdo je lastnik, ali zasebni sklad, tekmec v trgovski branži ali strateg, pomembno je postaviti kriterije, kdo je odgovoren lastnik. Po našem mnenju je to nekdo, ki bo zagotovil uspešno prihodnost Mercatorja in bo tudi podpiral napore nekaterih ključnih domačih dobaviteljev Mercatorja. Zagotavljati mora torej prihodnji razvoj podjetja! Skozi te kriterije se da razmejiti, kdo je dober in kdo slab lastnik. Vseeno pa naj povem, da je prodaja vedno pravica in odgovornost lastnika!

Kakšna je realna vrednost Mercatorjeve delnice? Agrokor je pred letom zanjo ponujal 221 evrov, v teh dneh se na Ljubljanski borzi giblje njena cena okoli 135 evrov …

Ne bi špekuliral, vem pa to, da ima Mercator mnogo rezerv in potencialov, ki lahko pozitivno vplivajo na njegovo poslovanje v prihodnjih letih.