Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Marjan Žlogar

Torek,
14. 7. 2015,
22.06

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

brezposelnost OECD kriza

Torek, 14. 7. 2015, 22.06

7 let, 9 mesecev

Zanka brezposelnih: namesto da bi karierno rasli in napredovali, njihova želja po delu umira

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V večini članic OECD brezposelnost upada, tudi v tistih, ki jih je kriza najbolj prizadela. A do popolnega okrevanja je še daleč, države morajo čim hitreje poskrbeti za prebivalce na ekonomskem dnu.

Zaposlovanje v OECD raste prepočasi, da bi se vrnilo na predkrizno raven Brezposelnost se počasi znižuje v večini držav članic skupine OECD, kljub temu pa brez dela ostaja skoraj polovica tistih, ki so zaposlitev izgubili pred sedmimi leti v obdobju krize, kažejo zadnji dostopni podatki.

V maju 2015 je bilo na območju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) brez dela 42 milijonov oseb, kar je deset milijonov več kot pred krizo. Kljub dvigovanju stopnje zaposlenosti oseb, starih 15 let in več, na območju OECD je bila ta konec 2014 še vedno 1,4 odstotne točke nižja kot pred začetkom krize konec leta 2007. Do konca leta 2016 naj bi ta odstotek upadel na eno odstotno točko.

Največji razkorak v primerjavi s predkrizno ravnjo v Grčiji, Španiji in na Irskem Največjo razliko v stopnji zaposlenosti najdemo v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. V primerjavi s koncem leta 2007, torej s časom pred krizo, so imele te konec leta 2014 nižjo stopnjo zaposlenosti: Grčija za 10,2, Španija za 9,7 in Irska za 9,6 odstotne točke.

Po drugi strani pa so nekatere članice OECD v tem obdobju celo zvišale stopnjo zaposlenosti: Turčija za 6,4, Izrael za 5,5, Čile za 5,1, Madžarska za 4,6, Nemčija za tri, Poljska za 2,7, Koreja 1,4 in Češka za 0,2 odstotne točke.

Za OECD v letu 2016 napovedana višja stopnja brezposelnosti kot pred krizo Konec lanskega leta je bila stopnja brezposelnosti na območju OECD 7,1-odstotna, kar je 1,6 odstotne točke več kot konec leta 2007.

Med stopnjami brezposelnosti v posameznih državah so precejšnje razlike. Na območju EU je ta nad 11 odstotki, v ZDA je upadla pod šest odstotkov, na Japonskem, Norveškem in v Koreji pod štiri odstotke. Najvišjo stopnjo brezposelnosti je OECD beležila konec leta 2009, in sicer 8,4-odstotno.

Napoved za OECD za konec leta 2016 se ustavi pri 6,5-odstotni brezposelnosti. Najvišjo stopnjo brezposelnosti na območju OECD bodo imele po napovedih Grčija (24,2 odstotka), Španija (19,7 odstotka) in Portugalska (12,3 odstotka), najnižjo pa Japonska (3,3 odstotka), Koreja (3,4 odstotka), Islandija (4,1 odstotka) in Norveška (4,1 odstotka).

Največji težavi dolgoročna brezposelnost in brezposelnost mladih Dolgoročna brezposelnost je velika težava, saj posameznika vodi v dvome o lastnem znanju, povzroča izgubo motivacije za delo in umik s trga dela. Dolgoročna brezposelnost oteži tudi vrnitev na delo in željo po karierni rasti.

Na območju OECD je brezposelnih 15,7 milijona oseb. Od teh jih je bila v zadnjem četrtletju leta 2014 več kot tretjina brez dela že vsaj 12 mesecev. Skupina dolgotrajno brezposelnih se je od leta 2007 povečala za 77 odstotkov, kar 57 odstotkov jih je brez dela že dve leti ali več.

Velika težava so tudi mladi, ki bi morali po končanem šolanju karierno napredovati. Ugotovitev poročila OECD kaže, da so dolgoročne karierne perspektive večinoma določene v prvih desetih letih delovne dobe. Na območju OECD je brezposelnost med mladimi za 2,7 odstotka višja kot pred začetkom krize.

Delovna mesta izginjajo Velike težave z nadaljevanjem kariere imajo tudi izkušeni delavci, katerih delovna mesta so v krizi izginila. Izgubljenih je bilo veliko delovnih položajev v proizvodnji in gradbeništvu, zato je treba ljudi iz teh poklicev preusmeriti in izučiti za delo v rastočih panogah, na primer v različnih storitvah.

Izginotje nekaterih delovnih mest je povzročilo, da nizkokvalificirani delavci težje napredujejo s slabše plačanih delovnih mest na položaje, kjer lahko karierno napredujejo. Ti manjkajoči prehodni delovni položaji se morajo vrniti, sicer nas čaka povečanje razkoraka med slabo in dobro plačanimi delovnimi mesti, ugotavlja poročilo OECD.

Brez takojšnega ukrepanja držav je mogoče pričakovati povečanje števila dolgoročno brezposelnih oziroma delavcev, ki se gibljejo med brezposelnostjo in slabo plačanimi delovnimi mesti.

Potrebno je hitro ukrepanje držav Za države z visoko brezposelnostjo in dolgotrajno brezposelnostjo je ključno, da se s tem spopadejo čim hitreje. Reševanja dolgotrajne brezposelnosti se morajo države lotiti kot izziva za ustvarjanje delovnih mest z možnostjo napredovanja z nižje plačanih delovnih mest.

Ključno za rast inovacij, produktivnosti in zaposlenosti je, da morajo imeti zaposleni možnost pridobivanja novih znanj na delovnih mestih. Nova znanja morajo biti tudi prilagojena novim potrebam na trgu dela, delodajalci pa morajo znati ta nova znanja izkoristiti oziroma v celoti porabiti.

Za reševanje brezposelnosti so poglavitni trije glavni ukrepi ‒ Potrebni so učinkoviti ukrepi za aktivacijo delovne sile, torej za povezavo iskalcev zaposlitve z ustreznimi delovnimi mesti, ‒ možnost pridobivanja ustreznih znanj, ki omogočajo karierna napredovanja na produktivnejša delovna mesta, ‒ ter neposredni ukrepi za izboljšanje kakovosti delovnih mest, kar obenem pomeni manj zaposlenih z minimalnimi plačami.

Brezposelnost v Sloveniji med krizo poskočila nad povprečje OECD V zadnjem četrtletju 2007 je imela Slovenija 4,7-odstotno brezposelnost, kar je bilo 0,8 odstotne točke pod povprečjem OECD.

Najnižja brezposelnost v Sloveniji je bila sicer 4,3-odstotna, to je bilo konec leta 2008, najvišja pa 9,7-odstotna konec leta 2013, piše v poročilu OECD. Konec prejšnjega leta je bila brezposelnost v Sloveniji 9,6-odstotna, kar je 2,5 odstotne točke več od povprečja OECD.

Za konec leta 2016 napovedujejo, da bo brezposelnost v Sloveniji 8,9-odstotna, to je 4,2 odstotne točke več kot pred krizo in 2,4 odstotne točke več od napovedi za območje držav članic OECD.

Ne spreglejte