Sreda, 4. 2. 2015, 15.33
7 let, 9 mesecev
Zakaj se zmanjšuje brezposelnost v ZDA in zakaj v Sloveniji?
Trg delovne sile je po letih depresije, ki so sledile izbruhu gospodarske krize leta 2008, lani le doživel ponovni razcvet. Po najbolj depresivnem letu 2009, ko je bilo na eno prosto delovno mesto kar sedem iskalcev, je novembra 2014 to razmerje padlo na dva iskalca za eno prosto delovno mesto.
Pred krizo je brezposelnim v večini zveznih držav pripadalo 26 tednov socialne pomoči, v času krize so jo z interventnim zakonom razširili, do konca leta 2013 je brezposelnemu Američanu v povprečju pripadalo 53, v treh državah celo 73 tednov pomoči.
Konec decembra 2013 je kongres zavrnil podaljšanje intervencijske pomoči, državna pomoč se je skrčila na prvotnih 26 tednov, čez noč je brez pomoči ostalo 1,3 milijona Američanov.
Republikanci so bili namreč v nasprotju z nekaterimi ekonomisti prepričani, da bo to ljudi spodbudilo, da si čim hitreje najdejo delo. Leto dni po tem neusmiljenem ukrepu so bile njihove napovedi potrjene. Zaposlenih je bilo tri milijone ljudi več kot leto prej, stopnja brezposelnosti pa se je skrčila za 1,1 odstotne točko.
Januarja letos je zaposlitev spet iskalo 124 tisoč Slovencev, kar je res štiri odstotke več kot decembra lani, a hkrati 4,3 odstotka manj kot pred enim letom. Stopnja brezposelnosti se je od januarja do novembra 2014 (zadnji razpoložljivi podatki) skrčila za 1,7 odstotne točke.
Od januarja do decembra se je število zaposlenih povečalo za 19.668 oziroma za 2,8 odstotka, medtem ko se je število samozaposlenih v istem obdobju povečalo za 5.548 oseb oziroma za šest odstotkov.
Evidenco brezposelnih v Sloveniji že več let precej rešuje samozaposlovanje. V roku petih let se je število samozaposlenih povečalo za pet tisoč, metem ko se je v istem obdobju število prostih delovnih mest razpolovilo. Leta 2010 je bilo namreč v povprečju mesečno odprtih 14.500 delovnih mest, lani komaj sedem tisoč.
Zaradi rasti brezposelnosti se je v zadnjih letih izrazito spremenilo razmerje med iskalci zaposlitve in prostimi delovnimi mesti; pred petimi leti je bilo to razmerje 7 : 1, medtem ko je danes to že 18 : 1. Ob takšnih kazalnikih je v primerjavi z ameriškim trgom težko reči, da slovenski trg dela (že) okreva.