Za prometno infrastrukturo iz Bruslja več kot 1,2 milijarde evrov

Denar je namenjen za financiranje evropskih prometnih infrastrukturnih projektov v vseh članicah EU pri vseh vrstah prometa ter na področju logistike in inteligentnih prometnih sistemov. Gre tako za projekte v zračnem, železniškem, cestnem in pomorskem prometu ter prometu po celinskih vodnih poteh in to v okviru večletnih in letnih programov TEN-T. Pri večletnih programih gre običajno za financiranje najpomembnejših prednostnih projektov omrežja TEN-T. Letošnji razpis za večletne programe s skupnim okvirnim proračunom v višini 1,015 milijarde evrov obsega šest področij. Gre za 30 prednostnih projektov TEN-T, za katere je predviden okvirni proračun v višini 725 milijonov evrov, evropske sisteme upravljanja železniškega prometa, ki omogočajo povezljivost evropskega železniškega omrežja (100 milijonov evrov), rečne informacijske storitve, ki vključujejo infrastrukturo za upravljanje prometa v omrežju celinskih vodnih poti (10 milijonov evrov) in upravljanje zračnega prometa, s čimer se med drugim izvaja enotno evropsko nebo (50 milijonov evrov). Poleg tega so v razpis vključene pomorske avtoceste, ki zagotavljajo ustrezno alternativo preobremenjenim cestam s preusmeritvijo tovora na pomorske poti (80 milijonov evrov) in inteligentni transportni sistemi, vključno s storitvijo evropskega elektronskega cestninjenja (50 milijonov evrov). Letni programi dopolnjujejo večletne programe in finančna sredstva usmerjajo v štiri prednostne projekte s skupnim okvirnim proračunom v višini 250 milijonov evrov. Dvodelna ureditev evropskega prometnega omrežja Razpisi pokrivajo pospeševanje izvajanja projektov TEN-T v obliki študij in del za zrele projekte pri vseh vrstah prometa (predviden okvirni proračun je 150 milijonov evrov), ukrepe za spodbujanje inovacij in novih tehnologij za prometno infrastrukturo in objekte (40 milijonov evrov), podporo javno-zasebnim partnerstvom in inovativnim finančnim instrumentom na področju prometa (25 milijonov evrov) in podporo dolgoročnemu izvajanju omrežja TEN-T, zlasti ključnih prometnih koridorjev (35 milijonov evrov). Tehnično in finančno za izvajanje programa TEN-T pod okriljem generalnega direktorata za mobilnost in promet pri Evropski komisiji skrbi Izvajalska agencija TEN-T. Prometni ministri EU so marca dosegli dogovor o prihodnji ureditvi evropskega prometnega omrežja, ki bo dvodelna. Celovito omrežje naj bi bilo vzpostavljeno do leta 2050, prednostno jedrno omrežje pa do leta 2030. Slovenija vključena v šesti prednostni projekt V ureditvi evropskih prometnih omrežij je Slovenija vključena v šesti prednostni projekt na povezavi Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača-Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja. Doslej je imela Slovenija v prednostnem omrežju le železniško povezavo med Koprom oziroma Trstom preko Ljubljane do meje z Madžarsko, z novim predlogom pa se vključujejo tudi odseki od Pragerskega do avstrijske meje, od Zidanega mosta do hrvaške meje in od Ljubljane do letališča Jožeta Pučnika. V jedrnem omrežju so poleg omenjenih odsekov vključena še jedrna vozlišča Ljubljana, Koper ter Obrežje in Dobova (povezava EU s tretjimi državami). Letališče Jožeta Pučnika ter pristanišče Koper imata po novem status jedrnega letališča oziroma pristanišča.