Za čisto energetsko prihodnost Slovenije 18.000 podpisov

Predstavniki mednarodne organizacije CEE Bankwatch Network in slovenskega društva za sonaraven razvoj Focus so danes v Ljubljani direktorju direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janezu Kopaču predali podpise, zbrane v mednarodni peticiji. Podpisniki spletne peticije, ki nosi naslov "Slovenija, začni čisto energetsko prihodnost", slovensko vlado pozivajo, naj se v nacionalnem energetskem programu namesto na okolju neprijazne projekte raje osredotoči na programe, ki temeljijo na rabi obnovljivih virov energije. Peticijo je podpisalo 18.000 ljudi, od tega le okoli 130 do 150 iz Slovenije, je pojasnila Lidija Živčič iz Focusa.

Veliko neizkoriščenih obnovljivih virov energije

Slovenija je majhna država, zato ima relativno malo industrijskih objektov. Tudi geografsko gledano ima veliko neizkoriščenih obnovljivih virov energije, kot je na primer biomasa, je ocenila Pippa Gallop iz mreže CEE Bankwatch. "Če Slovenija tega ne zmore, kdo lahko?" je izpostavila Gallopova, ki ocenjuje, da slovenska vlada na področje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti gleda precej neambiciozno.

Nacionalni energetski program je bil pripravljen s petimi scenariji. Vsi predvidevajo podaljšanje življenjske dobe Nuklearne elektrarne Krško (Nek), trije pa tudi izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). "Ocenjujemo, da noben od scenarijev ni tisti čisti energetski scenarij, h kateremu smo pozivale okoljske organizacije," je pojasnila Živčičeva.

Vidik konkurenčnosti

Po grobih izračunih nevladnih organizacij tako nobeden od scenarijev ne bo zagotovil dosega ciljev EU za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. "Zato bi bilo potrebno po našem mnenju ukrepe za učinkovito rabo in obnovljive vire okrepiti, vsekakor pa izpustiti velike projekte, ki nam bodo onemogočili kakršen koli prehod v trajnostno energetiko," še pravi Živčičeva.

Na drugi strani je Kopač pojasnil, da vseh pet scenarijev temelji na intenzivni varianti razvoja obnovljivih virov energije, vlaganj v učinkovito rabo energije in v pametna omrežja. "Ne gre le za okoljski vidik, gre tudi za vidik konkurenčnosti, kajti samo gospodarstva, ki bodo bazirala na uporabi obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi energije, bodo na dolgi rok konkurenčna," je izpostavil.

Teš: Do investicijske odločitve še daleč

Možnosti za koriščenje obnovljivih virov so v Sloveniji prostorsko sicer precej omejene, saj je 37 odstotkov ozemlja opredeljenega kot območje Nature 2000. "Tu si dva vidika okoljske politike med seboj nasprotujeta in mislim, da bo tako v Sloveniji kot tudi sicer v EU v prihodnje moralo priti do resnega razmisleka" glede te dileme, je dejal.

Glede Teš 6 je Kopač pojasnil, da še naprej velja, da mora investitor pripraviti nov investicijski načrt, na podlagi katerega bo vlada odločala o poroštvu države, ki je potrebno za zaprtje finančne konstrukcije. Odločitev o morebitni gradnji drugega bloka nuklearke pa bi zagotovo morala prestati tudi referendum, a je do morebitne investicijske odločitve "še zelo, zelo daleč", najmanj še kakšnih pet let, je ocenil.

Predlog sprememb v parlamentarni proceduri

Kopač se je dotaknil tudi revizije Računskega sodišča o izbiri lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki med drugim vsebuje ugotovitev, da višina prispevka, ki se vplačuje v sklad Neka, ni več zadostna za pokritje načrtovanih stroškov naložbe.

"Vsi vemo, da je ta hip ta prispevek tudi ob ekonomsko optimalnem scenariju bistveno prenizek," je dejal Kopač. Predlog spremembe zakona o skladu za razgradnjo, s katero bi lahko povišali ta prispevek, je sicer obtičala v parlamentarni proceduri. "To je resen ekonomski problem, o katerem bo treba še razpravljat," je dejal.