Četrtek, 4. 12. 2014, 19.02
7 let, 9 mesecev
Vlada želi do septembra uvesti prave davčne blagajne
Vlada je danes sprejela dopolnitve programa za obvladovanje sive ekonomije. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki vodi vladni odbor za gospodarstvo, je spomnil, da so v Sloveniji od lani v veljavi t. i. virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave.
Prav to je novost, ki jo bodo prinesle t. i. prave davčne blagajne. Prenos v realnem času pa ne bo pomenil prenašanja in skladiščenja, kot v nekaterih drugih državah, ampak "aktivno upravljanje teh podatkov", je pojasnil Židan. Vključeni bodo namreč posebni lovilni programi, ki bodo sledili morebitnim odstopanjem. Ta bodo nato pod posebnim davčnim nadzorom, je pristavil. Te davčne blagajne naj bi zaživele 1. septembra prihodnje leto.
Finančno ministrstvo bo po Židanovih besedah operativni načrt uvedbe t.i. pravih davčnih blagajn predstavilo januarja. Ta bo vključeval tudi način povračila za tiste, ki bodo v novo opremo investirali preko davčnih olajšav. Novela zakona, ki bo omogočila uvedbo teh davčnih blagajn, naj bi bila sprejeta v prvih treh mesecih 2015, sledilo bi prehodno obdobje, tako da bi polno zaživele 1. septembra, je časovnico orisal minister.
Na GZS že dlje časa podpirajo uvedbo sodobnih davčnih blagajn, ki omogočajo povezavo med finančno upravo in poslovnimi blagajnami v realnem času. Vendar so vedno zahtevali in zatrjevali, da je treba obenem z uvedbo davčnih blagajn znižati davčne stopnje. "Le tako boj proti sivi ekonomiji opravičuje cilj, to pa je kaznovanje davčnih goljufov in razbremenitev poštenih davkoplačevalcev iz gospodarstva," so zapisali v sporočilu za javnost. Na GZS menijo, da vlada s tem povzroča dodatno izčrpavanje gospodarstva.
"GZS zagovarja uvedbo sodobnih davčnih blagajn, vendar tako, da se bo hkrati z izkupičkom razbremenilo poštene gospodarske subjekte, ne pa polnilo proračun za potrebe tistih, ki jih minister Židan očitno zastopa v vladi, tudi na račun dodatnega obremenjevanja delavcev v gospodarstvu," so zapisali.
Dodajajo še, da Socialni demokrati, ne samo z bojem proti sivi ekonomiji, ampak tudi s trmastim in nesmiselnim vztrajanjem pri trošarinah na sladkor v pijačah ter z nenehnim obremenjevanjem premalo obremenjenih oblik dela (študentskega dela, pogodbenega in honorarnega delo), a hkrati brez obljubljenega razbremenjevanja rednih delovnih razmerij, dodatno in načrtno obremenjujejo vse zaposlene v gospodarstvu. Vse v zaščito dodatnim prilivom za delovanje javnega sektorja, so še zapisali.
Strinjajo se, da bi moralo hkrati z novimi davčnimi blagajnami priti tudi do znižanja davčnih stopenj. "Raziskave kažejo, da se pri nižji davčni stopnji relocirajo poslovne aktivnosti s področja sive ekonomije v legalno ekonomijo," so pojasnili.
Menijo tudi, da se z novostjo ne bo izboljšalo davčnih navad, saj da so za to potrebni prevzgoja ponudnikov in potrošnikov, dvig davčne morale in davčne spodbude. Ponovili so, da bi vlada v boju z izogibanjem plačevanju davkov veliko naredila z uvedbo motivacijske davčne olajšave po načelu "vsak račun šteje".
Vlada želi zato vpeljati omejitve pri ustanavljanju družb. Za to bo potreben realni kapital v višini 7500 evrov. Ustanovitev podjetja bo prepovedana v primeru pravnomočne odločbe Inšpektorata RS za delo, izdane na podlagi ugotovitev o neizvrševanju finančnih dolžnosti. Uveden bo tudi avtomatski izbris podjetja, in sicer, če ne bo imelo poslovodstva, če ne bo imelo delničarjev ali družbenikov in če ne bo imelo odprtega tekočega računa, je nanizal Židan.
Novela naj bi šla v vladno razpravo še ta mesec, v javno razpravo januarja, sprejeta pa naj bi bila v prvi polovici leta 2015.
"Vlada je intenzivirala nadaljevanje teh aktivnosti - predvsem zato, ker se zavedamo, da siva ekonomija ni le ekonomski, ampak tudi pereč družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih in socialnih razmer z njo izgubljamo vsi. Zaradi njenega obsega je vse manj denarja za šole, vrtce, štipendije, zdravstvo, socialno varnost in druge dobrine, ki jih zagotavlja država," je sklenil.