Vlada potrdila novelo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Med drugim predlog kot minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, določa 250 evrov. Poleg tega jasno opredeljuje organe, pristojne za nadzor nad izvajanjem zakona.

V pobot se bodo vpisovale obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred zapadom pobota

Medtem ko morajo dolžniki po trenutnem zakonu v pobot vpisati obveznosti, s katero so prišli v zamudo, dan pred obveznim pobotom, predlog novele določa, da se v pobot vpišejo obveznosti, ki so zapadle v mesecu pred mesecem pobota. S tem naj bi se po navedbah predlagatelja uskladilo vpisovanje obveznosti v pobot z računovodskimi načeli glede knjiženja poslovnih dogodkov ter tako razbremenilo dolžnike in računovodske servise.

Minimalni znesek, ki mora biti vpisan v pobot, se določa pri 250 evrih, s tem pa naj bi se zmanjšalo administrativno breme upnikov, saj pri zelo nizkih zneskih stroški obdelave terjatve lahko presegajo njeno vrednost, poleg tega pa vpis majhnih zneskov ne prispeva znatno k plačilni disciplini.

Zakon se uporablja le, če sta oba vpisana v poslovni register

Predlog novele predvideva še, da se zakon ne uporablja v poslovnih razmerjih z mednarodnim elementom in se tako uporablja le, če sta upnik in dolžnik vpisana v poslovni register v Sloveniji.

Poleg tega se predlaga še oprostitev dolžnosti vpisa v obvezni pobot za obveznosti med osebami, ki v skladu z zakonom o gospodarskih družbah veljajo za povezane osebe, za obveznosti, ki so bile prenesene na osebo, ki odkup terjatev opravlja v okviru svoje glavne dejavnosti, ali pa bodo v skladu z dogovorom med upnikom in dolžnikom prenehale v mesecu, ki sledi mesecu nastanka zamude. Te obveznosti naj namreč ne bi ogrožale plačilne discipline.

Rok bo začel teči s prejemom računa Za razliko od veljavnega zakona, ki začetek teka roka za plačilo veže na trenutek dostave blaga ali izvedbe storitve, predlog novele predvideva začetek teka roka s trenutkom prejema računa. S to spremembo naj bi se rešilo tiste primere v praksi, ko upnik ni izdal ali ni želel izdati računa, s katerim bi lahko dolžnik knjižil neko transakcijo.

Podatke bo morala agencija posredovati davčni upravi

Ker veljavni zakon ni natančno opredeljeval nadzornega oziroma inšpekcijskega organa oziroma nadzor izvajajo vsi inšpektorati in drugi organi v skladu s svojimi pristojnostmi, predlog novele kot pristojna nadzorna organa določa davčno in carinsko upravo ter tržni inšpektorat.

Upravljavcu obveznega večstranskega pobota, Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve, se nalaga tudi, da davčni upravi posreduje podatke o obveznostih dolžnikov do posameznih upnikov, ki niso bile pobotane. Navedene podatke lahko davčna uprava uporabi za izdajo sklepov o izvršbi na denarno terjatev dolžnika.

Zakon je tarča ostrih kritik gospodarstva Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in izvajanje obveznega pobota sta že od vsega začetka tarča ostrih kritik gospodarstva, čeprav ju je DZ sprejel na podlagi zahtev oprtnikov in podjetnikov.