V Sloveniji proizvodnja sladkorja do leta 2015 ni mogoča

Evropski trg pa se v zadnjem obdobju sooča z motnjami v dobavi sladkorja, poleg tega se zvišuje tudi njegova cena. Ponovna vzpostavitev proizvodnje sladkorja v Sloveniji pa do leta 2015, ko bo predvidoma prenehala veljati skupna tržna ureditev za sladkor, v okviru katere je posameznim državam članicam EU določena kvota za proizvodnjo sladkorja, ni mogoča, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Večino sredstev za zapiranje ormoške tovarne so dobili tuji lastniki Tovarna sladkorja v Ormožu se je januarja 2007 svoji kvoti odpovedala in prenehala s proizvodnjo sladkorja in predelavo surovega trsnega sladkorja. Slovenija tako nima več kvote in proizvodnja sladkorja ni mogoča. Slovenija je za zapiranje proizvodnje v Ormožu prejela 38 milijonov evrov sredstev, od tega so dejansko 35 milijonov dobili tuji lastniki tovarne v Ormožu. Pridelovalci so se preusmerili predvsem v pridelavo žit in oljne ogrščice Preostalo je bilo namenjeno prestrukturiranju kmetij, ki so se ukvarjale s pridelave sladkorne pese, ki je bila takrat strogo namenska za proizvodnjo sladkorja. Pridelovalci so se preusmerili v pridelavo drugih poljščin, predvsem žit in oljne ogrščice.

Sladkorna pesa - ena najbolj profitabilnih kultur Minister za kmetijstvo Dejan Židan je nedavno dejal, da rezultati reforme evropskega sektorja sladkorja za Slovenijo "nedvomno niso ugodni". Z ukinitvijo tovarne se je namreč v Sloveniji prenehala pridelava sladkorne pese, slovenski kmetijski prostor pa je s tem izgubil eno najbolj profitabilnih kultur.

KGZS: Kmetje bi bili zainteresirani za ponovno vzpostavitev pridelave Podobno menijo tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Kot so ocenili, bi zelo verjetno bil interes med slovenskimi kmeti za ponovno vzpostavitev pridelave sladkorne pese, saj je ta nekoč bila dobro organizirana, strokovno vodena in dobro plačana.

Sok: Zaprtje Tovarne sladkorja Ormož je bila napačna odločitev Da je bilo zaprtje tovarne v Ormožu napačna odločitev, meni tudi župan Občine Ormož Alojz Sok, k občino vodi od leta 2006, bil pa je tudi poslanec v DZ. "Zaprtje Tovarne sladkorja Ormož je bila napačna odločitev, ki ji je botrovala pred tem napačno sprejeta odločitev, da se tovarno odproda tujcem," je kritičen Sok, ki ugotavlja, da so takšno odločitev brez večjega upora sprejeli tudi kmetje, ki so ob znižanju cen sladkorne pese v okviru reforme izgubili interes za pridelavo, hkrati pa so jim bile obljubljene tudi subvencije za to.

Zahod proizvodnjo veča, vzhod pa zmanjšuje Sok pravi, da je "pametna zahodna Evropa" proizvodnjo sladkorja povečala, "mi vzhodni idioti" pa smo jo zmanjšali. "Vsi skupaj smo padli na izpitu. Tudi sam se čutim prevaranega," je navedel. Meni, da je z zaprtjem tovarne v Ormožu izgubilo celotno slovensko kmetijstvo, še zlasti severovzhod države.

Sok: Pobudo bi morala prevzeti država Če bi se razmišljalo o ponovni pridelavi sladkorne pese, bi po Sokovem mnenju morala pobudo prevzeti država prek ministrstva za kmetijstvo. "Konec koncev bi lahko država z lastnim vložkom odkupila lokacijo in ustanovila konzorcij pridelovalcev sladkorne pese," meni Sok in dodaja, da bi svojo vlogo morala odigrati tudi KGZS. Proizvodnja bi po njegovem bila možna, če bi se pokazal interes tako vlagateljev kot kmetov. Problem je le, da kmetje hočejo vnaprej vedeti, po čem bo surovina, kar pa jim dolgoročno ne more nihče povedati in zagotavljati, še ugotavlja Sok.

Cene sladkorja so se dvignile za več kot 60 odstotkov Na ministrstvu za kmetijstvo sicer ugotavljajo, da se v zadnjem času v Sloveniji, kot tudi drugod v EU, negativne posledice reforme odražajo predvsem v dvigu cen sladkorja. Ta se je, kot je znano, od maja lani na svetovnih trgih zvišala za več kot 60 odstotkov. Vendar pa na ministrstvu poudarjajo, da dvig cen ni izključno povezan le z reformo sektorja sladkorja v EU, pač pa na visoke cene vpliva tudi uporaba sladkorja v energetske namene in "razločne špekulacije na borznih trgih".

Lani smo uvažali predvsem hrvaški, slovaški, avstrijski in madžarski sladkor Kot ugotavljajo, imajo težave z oskrbo s sladkorjem po sprejemljivih cenah predvsem manjši operaterji na trgu, ki nimajo ustreznih dolgoročnih pogodb. Slovenija je lani sladkor uvažala večinoma s Hrvaške ter iz Slovaške, Avstrije in Madžarske.

Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenija v letu 2009 porabila 90.500 ton belega sladkorja in 2300 ton medu, leta 2007 je poraba znašala 55.700 ton belega sladkorja in 1900 ton medu, pred tem letom pa so statistične številke višje. Statistični podatki o pridelavi kažejo, da je Slovenija leta 2006 pridelala 262.000 ton sladkorne pese, 43.400 ton belega sladkorja in 2300 ton medu. Od leta 2007 naprej pa v Sloveniji pridelave sladkorne pese in belega sladkorja zaradi omenjenih razlogov ni bilo več.

Interventni ukrepi zaradi krize na evropskem trgu Zaradi krize na evropskem trgu s sladkorjem se je Evropska komisija konec februarja že odločila za nekatere interventne ukrepe. Članice EU so se odločile za sprostitev 500.000 ton sladkorja, proizvedenega v uniji, ki presega dovoljene količine kvot in bi sicer ostal v skladiščih ali se z določenimi omejitvami izvažal na svetovni trg. Komisija pa je takrat napovedala tudi odprtje kvote za uvoz 300.000 ton nerafiniranega ali rafiniranega sladkorja po ničelni stopnji dajatve.