Tuji mediji: Od rešitve za las do še vedno ranljive Slovenije

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) piše, bo Slovenija sama pokrila kapitalske potrebe osmih bank v višini 4,8 milijarde evrov. Program pomoči v okviru evropskega kriznega mehanizma (ESM), ki je veljal za verjetnega, tako do nadaljnjega ni potreben, piše časnik. Na kapitalskih trgih so izide stresnih testov sprejeli z olajšanjem, dodaja in izpostavlja, da je zahtevana donosnost na desetletne obveznice padla na najnižjo raven v zadnjih devetih mesecih.

Gospodarski urednik pri časniku The Times Ian King je v komentarju na spletni strani zapisal, da so v evroobmočju vsi živčno pričakovali izide testov, ti pa so nato prinesli olajšanje. Možnost, da bi morala Ljubljana seči v reševalni sklad Unije, je namreč pomenila grožnjo, da bi "spet podžgala krizo evroobmočja".

Težka dediščina komunistične preteklosti Že v četrtek je na spletni strani tudi Washington Post pisal, da izidi stresnih testov pomenijo, da Slovenija ne bo potrebovala pomoči, saj da si lahko reševanje bank privošči sama.

Da se je Slovenija izognila reševanju bank s pomočjo Evrope ali Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je na spletu pisal tudi francoski Le Figaro, za katerega naj bi premierka Alenka Bratušek podobno zatrdila že med nedavnim obiskom v Franciji. Časnik kot prihodnje izzive za državo navede sprejetje zakona o prestrukturiranju dolgov močno zadolženih podjetij in privatizacijo bank in podjetij, ki so ostali javni. "Težka dediščina komunistične preteklosti iz nekdanje Jugoslavije," dodaja.

Možnost pomoči EU ostaja Da se je Slovenija rešila za las, je na spletu pisal tudi italijanski Il sole 24 ore. Če bi namreč kapitalske potrebe bank presegle pet milijard evrov, bi morala slovenska vlada zaprositi za pomoč, je ocenil Carlos Ortiz, ekonomist pri londonski izpostavi banke Unicredit.

Po drugi strani je britanski The Guardian pisal, da kljub zagotovilom slovenskih oblasti, da bo država lahko sama pokrila kapitalske potrebe bank, možnost pomoči EU ostaja. Po navedbah analitikov namreč omejene denarne zaloge in težave s pridobivanjem virov iz zasebnega sektorja sredi hude recesije pomenijo, da je reševanje s strani EU še vedno verjetno.

Še vedno ranljiva Slovenija Podobno na svoji spletni strani piše The Economist. Tako slovenska vlada kot Bruselj menita, da stresni testi pomenijo, da so se izognili še eni pomoči, a njihova samozavest se lahko izkaže za preuranjeno, opozarja. Slovenija ostaja ranljiva, piše in dodaja, da bo ključni test, ali bo vladi uspel bolj reden in predvsem manj drag dostop do trgov, še posebej če se bodo razpoloženje na trgih poslabšalo, ko se bo ameriška centralna banka odločila upočasniti svoje kupovanje.

Reševanje odvisno tudi od finančnih trgov Začela se je dramatična faza v reševanju slovenske bančne krize, ki je v največji meri odgovorna tudi za gospodarsko krizo in recesijo v sosednji državi, piše reški Novi list. Skupaj gre za 4,78 milijarde evrov. To je verjetno največja finančna transakcija v zgodovini Slovenije, ki pa tako ne bo postala šesta članica območja evra, ki bi morala poiskati mednarodno pomoč, dodaja časnik.

Večernji list poroča, da bo tudi od odzivov finančnih trgov odvisno, ali bo Slovenija uspela urediti bančni sistem brez zunanje pomoči, kot trdi vlada v Ljubljani. Jutarnji list omenja, da se bo slovenski javni dolg po sanaciji povzpel na 75,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je konec lanskega leta znašal 54,4 odstotka BDP.