Šušteršič: Za NLB bi nas moralo skrbeti

"Mislim, da bi nas za NLB moralo skrbeti," je dejal Šušteršič, ki je po drugi strani zadovoljen z rezultati Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). NKBM je prag za uspešno opravljen stresni test občutno presegla, medtem ko ga je NLB presegla za malenkost. Banke so morale na testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1). Ocenjeni količnik Core Tier 1 za NLB na konsolidirani podlagi po neugodnem scenariju v letu 2012 znaša 5,3 odstotka, za NKBM pa osem odstotkov.

"Mislim, da je s tem težko biti zadovoljen"

"Mislim, da bi nas za NLB moralo skrbeti. Ta rezultat ni dober," je ob tem povedal Šušteršič in spomnil, da bi NLB brez spomladanske dokapitalizacije razpolagala z manj kot štirimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. "Mislim, da je s tem težko biti zadovoljen," je dejal.

Edini ukrep, ki je pomagal NLB, je bila tako 250-milijonska dokapitalizacija, ki jo je v največji meri izpeljala država. Spomnil je, da je NLB že lanski test prestala tik nad gladino, zdaj pa se je znova znašla malenkost nad mejo. Največja slovenska banka po besedah Šušteršiča ni zelo aktivna in v bistvu krči svojo dejavnost, s tem pa ostaja nad vodo finančne vzdržnosti.

"Tudi ne vidim neke vizije"

"To gotovo ni dobra perspektiva za banko, tudi ne vidim neke vizije," je povedal. Po njegovem mnenju bi bilo dobro, če bi nekdo vložil denar v banko - ne le država, ampak nek zaseben lastnik - in jo resno prestrukturiral. "In tega mislim, da zdaj ni," meni Šušteršič.

Scenariji, ki jih je Evropska bančna agencija upoštevala pri izvedbi testov, so po mnenju Šušteršiča v splošnem dovolj strogi, v primeru kakšne večje krize pa so prešibki. "Če bi prišli v ponovitev recesije, ki bi bila še nekako zmerna, potem so ti testi dovolj strogi, če pa bi na primer prišlo do zloma območja evra, izstopanja držav iz območja evra ali če bi še v kakšni državi, na primer Italiji in Španiji, prišlo do krize, podobne grški, potem pa so ti testi prešibki," je ocenil.

"Znotraj bančnega sistema so pomembne razlike"

Šušteršič sicer meni, da bi bilo zanimivo videti tudi primerjavo med bankami znotraj slovenskega bančnega sistema. "Banka Slovenije kot regulator bi lahko to naredila tudi za ostale banke oz. jim naložila, da naredijo neko podobno vajo. Če to primerjamo, se namreč kaže, da so znotraj bančnega sistema vendarle pomembne razlike," je dejal in spomnil na primer avstrijske banke Volksbank, ki posluje tudi v Sloveniji, stresnega testa pa ni prestala.

"Bilo bi zanimivo videti, kako velike so razlike med bankami, ki delujejo v Sloveniji. Mislim, da je to pomembna informacija za gospodarstvo in za ljudi," je sklenil Šušteršič.