Štiri leta po poplavah saniran plaz Smoleva

Ureditev enega večjih plazov v državi je stala 850.000 evrov, sanacijski program pa tudi štiri leta po poplavah še ni v celoti končan in zaradi proračunskih težav verjetno tudi v prihodnjem letu še ne bo. V prvi fazi so uredili drenaže za odvodnavanje vode nad vasjo Že leta 1998 so krajani občino Železniki opozorili na premike zemlje in razpoke, ki so se pojavile na gospodarskih poslopjih in še posebej na dovozni cesti. Ko je tudi strokovnjak okoljskega ministrstva pojasnil, da je ogrožene dejansko pol vasi in je sanacija potrebna takoj, so leta 2001 pristopili k projektu, ki je predvidel tri faze. V prvi, ki so jo izvedli takoj, so uredili drenaže za odvodnavanje vode nad vasjo. Takrat so meritve pokazale, da se je plaz umiril. "Vendar katastrofa, ki nas je doletela 18. septembra 2007, tudi tej vasi ni prizanesla in plaz se je začel hitro premikati," je pojasnil župan Železnikov Mihael Prevc. Predsednik vaškega odbora Franc Jelenc pa je pojasnil, da so se v vasi bali vsakega večjega deževja in v vsakem takem primeru ponoči niso spali, zato so ureditev plazu težko čakali. "Gre vendarle za enega večjih saniranih plazov pri nas" Sanacijo plazu je država vključila v program sanacije po poplavah 2007 ter pristopila k drugi in tretji fazi projekta, vendar se je izvedba zavlekla. Kot pojasnjuje Ervin Vivoda iz sektorja sanacije naravnih in drugih nesreč ministrstva za okolje in prostor, je razlog za dolge postopke v izjemno zahtevni geološki sestavi plazu Smoleva. Zaradi strmih naklonov in konfiguracije terena ter ogroženosti večjega števila stanovanjskih objektov so morali preprečiti tudi nevarnost trenutnega zdrsa.

Projektno dokumentacijo, ki je bila v osnovi pripravljena leta 2001, je bilo treba ponovno preveriti. Kasneje pa je bil potreben čas tudi za zagotovitev sredstev. "Gre vendarle za enega večjih plazov, ki smo jih v zadnjem obdobju uspeli sanirati v naši državi," je spomnil Vivoda in pojasnil, da je država za izgradnjo pilotnih sten in rekonstrukcijo dovozne ceste, ki je sedaj končana, namenila 850.000 evrov, še 50.000 evrov pa je za pridobivanje dokumentacije dodala občina.

Vivoda ocenjuje, da je bila država pri odpravi posledic poplav izjemno uspešna Za odpravo posledic poplav iz leta 2007 je občina Železniki sicer od države pridobila osem milijonov evrov za obnovo občinske infrastrukture in plazov, približno tri milijone evrov pa je stala tudi obnova približno 200 objektov. Poleg tega je bilo v sanacijo vodnogospodarskega sistema vloženih prek 20 milijonov evrov. To se je odrazilo tudi lani septembra, ko so poplave prizadele večji del Slovenije, Železnikov pa ne.

"Ocenjujem, da je bila država pri odpravi posledic poplav iz 2007 izjemno uspešna, vsaj na območju občine Železniki. Vsega skupaj je bilo v državi obnovljenih 700 objektov in sanaciji namenjenih prek 80 milijonov evrov," je poudaril Vivoda in dodal, da je potrebno zagotoviti še deset milijonov evrov za občinsko infrastrukturo in 15 milijonov evrov za vodno infrastrukturo, da bo sanacijski program za celotno Slovenijo končan.

"Bojim se, da bodo prej, kot bo sanacija zaključena, prišle nove poplave" Vendar Vivoda ne pričakuje, da bi zaradi fiskalnih težav, ki se pojavljajo na vseh ravneh, v prihodnjem letu vendarle uspeli zagotoviti vsa še preostala sredstva za končanje sanacijskega programa. "Bojim se, da bodo prej, kot bo sanacija zaključena, prišle nove poplave, ki bodo poškodbe bistveno povečale," je opozoril.