Šoltes: Nekateri naše zahteve jemljejo preveč osebno

Predsednik računskega sodišča je ob predaji letnega poročila sodišča za leto 2012 predsedniku DZ Janku Vebru dejal, da je treba pri javnih naročilih rešiti dve težavi. Manj pomembna je zakonodaja, ki bi jo bilo treba spremeniti, druga pa je institucionalni okvir. Premik na bolje na področju javnih naročil bo možen z institucijo, ki bo razvijala sistem javnih naročil. Na področju nadzora sicer deluje Državna revizijska komisija, ki pa je le »enostopenjski organ«, je dejal Šoltes v izjavi novinarjem. Pravno čisto, a večkrat preplačano «Ni redko, da dobivamo pobude in pritožbe posameznikov, da so posamezne investicije večkratno preplačane, je pa s stališča formalnosti zadeva popolnoma korektna. To je absurd, do katerega smo prišli v zadnjih letih, da smo celotno energijo usmerili v formalni postopek, in smo popolnoma zadovoljni, če ga izpeljemo formalno korektno, nihče pa se ne sprašuje, ali so cilji pri javnih naročilih tudi doseženi.« Šoltes tako ocenjuje, da so državi javna naročila ušla iz rok, ker daje prednost formalizmu pred vsebino. Ko se predsednik računskega sodišča ne hvali Predsednik računskega sodišča, ki se po devetih letih poslavlja s te funkcije, je povedal, da so v njegovem mandatu pristojnim organom posredovali 52 zadev, a da se ne more pohvaliti, da jih je veliko dobilo sodni epilog. Ko je predsednik računskega sodišča optimist Je pa kljub temu optimist zaradi spremembe kazenskega zakonika, po katerem bo lahko dobil tisti, ki s svojim ravnanjem oškoduje javne finance, do osem let zaporne kazni. Pomembno pri tem je, da ni potrebno dokazovati protipravne premoženjske koristi, kar je veljalo pred spremembo zakona. Šoltes je prepričan, da bo imel spremenjeni člen kazenskega zakonika preventivne učinke. Ah, ta pravna in politična kultura Opozoril je še, da priporočila računskega sodišča revidiranci upoštevajo v 90 odstotkih primerov. »Najtežji pa so najbolj izstopajoči primeri. Najtežje je takrat, ko vložiš zahtevo za razrešitev odgovorne osebe, kdorkoli že to je. Še toliko težje je, če gre za najvišje nosilce oblasti, ker je naša finančna in politična kultura takšna, kot je. Včasih, to si lahko drznem reči na koncu mandata, nekateri to jemljejo preveč osebno.« Problemi ostajajo, ministri se poslavljajo Šoltes je imel v mislih zahteve za razrešitve ministrov, a poudaril, da gre za poteze, pri katerih cilj ni razrešitev ministra, ampak rešitev problema. »Nekateri problemi še vedno ostajajo, ministri pa se menjajo,« je dejal Šoltes, ki je zahteval menjavo nekdanjih ministrov za okolje in finance, Karla Erjavca v Janševi in Franceta Križaniča v Pahorjevi vladi. Medicinski strici iz ozadja Šoltes je omenil še področje zdravstva, kjer zdravniki opozarjajo na preplačila pri nakupih medicinske opreme, ki je potem ne uporabljajo, in na interesne skupine, ki obvladujejo medicinski trg. Zato je računsko sodišče večkrat predlagalo, da se oblikujejo standardi za nakup medicinske opreme in da se standardizirajo tudi postopki za nakup, da bi lahko "zmanjšali tveganja in samovoljo tistih, ki naročajo na podlagi tega, kar jim svetuje trg". Vse dražji zabojniki Šoltes je opozoril na nujnost spremembe zakona o javnih financah, kjer je treba urediti predvsem odnos med javnim in zasebnim. Računsko sodišče zelo pozorno spremlja tudi cene komunalnih storitev, saj gre za vprašanja, ki bodo "vidna in denarno občutna za občane", zato je treba razmisliti o nadzoru nad določanjem cen. Lipica mora ostati biser Šoltes je še spomnil, da so zahtevali razmejitev dejavnosti javnega podjetja od tržne dejavnosti v Kobilarni Lipica, interes države pa bi moral biti, da se ta biser ohrani in nadaljuje svoje poslanstvo. Država mora določiti odgovorno ministrstvo, ki bo skrbelo za razvoj Lipice, meni predsednik računskega sodišča. Veber bi priporočila pretopil v zakonodajo Predsednik parlamenta Janko Veber je ugotovil, da se končuje pomembno obdobje računskega sodišča, ki pa mu je ostalo še veliko izzivov. Med drugim je omenil področja komunalnih odpadkov in storitev ter javnih naročil. "Želim si, da bi v državnem zboru s pridom uporabili vsa opozorila računskega sodišča in da bi bil velik del teh opozoril vključen v zakonodajo."