Sodišče obsodilo menedžerja Impola, a na precej nižjo kazen

Tožilec Niko Pušnik je za Jerneja Čokla zahteval tri, za Vladimirja Leskovarja pa dve leti in pol zapora. Sodišče je sledilo navedbam iz obtožnice in ju obsodilo, izreklo pa jima je precej nižji kazni. Oba sta danes prokurista Impola.

Tožilstvo ju v več let trajajočem sodnem procesu in po več spremenjenih obtožnicah bremeni oškodovanja, ki je povezano s procesom lastninjenja družbe.

S pomočjo posredniške družbe Upimol naj bi pri dobavi surovin oškodovala Impol za dobrega 1,6 milijona evrov v korist Upimola, denar pa naj bi nato porabila za menedžerski prevzem Impola.

Ostala bosta prokurista

Ključni menedžerji Impola: Vlado Leskovar, Jernej Čokl in Janko Žerjav Foto: STA , Čokl in Leskovar sta danes prokurista Impola in ključna člana upravnega odbora skupine. Sodba je sicer še nepravnomočna, a tudi če postane pravnomočna, njuna položaja verjetno nista ogrožena.

Zakon o gospodarskih družbah namreč določa, da pravnomočno obsojena oseba za različna kazniva dejanja pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora ne more biti član organa vodenja ali nadzora, prokurist pa ni funkcija vodenja ali nadzora, temveč gre za funkcijo zastopanja proti tretjim osebam.

Med največjimi lastniki Impola

Ključni menedžerji Impola, poleg Čokla in Leskovarja je to še Janko Žerjav, so danes njegovi največji lastniki.

Naša analiza potrjuje dolgoletna ugibanja, da vodilni menedžerji Impola nimajo v lasti le dobrih dveh odstotkov delnic, kot zatrjujejo sami, ampak obvladujejo okrog 40-odstotni delež, kar jim zagotavlja lastniški nadzor nad družbo iz Slovenske Bistrice.

Koliko dividend dobijo zaposleni in menedžerji

Visok lastniški delež se do zdaj ni poznal v denarnicah vodilnih menedžerjev. 

Impol 2000, krovna družba skupine, je v letošnjem letu delničarjem izplačala okoli dva milijon evrov dividend ali 1,87 evra bruto na delnico. Večino tega je prejelo več kot 900 fizičnih oseb, zaposlenih v Impolu, med njimi tudi menedžerji.

V podjetjih, ki jih obvladujejo menedžerji in so pomembni prejemniki dividend, so se medtem vrsto let odločali, da si dobljenih denarnih sredstev ne izplačujejo, ampak so jih raje puščali na bančnem računu.

Enega od največjih delavsko-menedžerskih prevzemov pri nas so v Impolu financirali s pomočjo bank, pri katerih so najeli za več kot 40 milijonov evrov posojil. Vračajo jih z dividendami in opravljanjem storitev, ki jih je Impol 2000 zaračunaval prevzemni tarči, torej Impolu.

Impol znova nad načrti

Bistriški predelovalec aluminija je v prvem polletju letos nadaljeval pozitivni trend rasti, s čimer je skupina dosegla in celo presegla zastavljene načrte na vseh prodajnih programih. 

Ustvarili so 344 milijonov evrov prihodkov, ki so v primerjavi z enakim obdobjem lani višji skoraj za četrtino. To pripisujejo povečevanju obsega prodaje in rasti prodajnih marž, pa tudi borzni vrednosti aluminija.

V prvem polletju so v Impolu v dolgoročna sredstva med drugim investirali več kot 18 milijonov evrov, obdobje pa so končali z 20,8 milijona evrov čistega dobička.

Za letošnje leto so načrtovali, da bo skupina Impol ustvarila 641 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje (18 odstotkov več) in 33,3 milijona evrov čistega dobička (23 odstotkov več).