Slovenija z 2,1-odstotno gospodarsko rastjo

Rast slovenskega gospodarstva se tako na letni ravni že od drugega lanskega trimesečja giblje okoli dveh odstotkov.

Gospodarska rast na letni ravni dvoodstotna Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni (nedesezonirano) je bila gospodarska rast na letni ravni v prvih treh mesecih dvoodstotna, je objavil državni statistični urad. Rast slovenskega gospodarstva se tako na letni ravni po sezonsko neprilagojenih podatkih že od drugega lanskega trimesečja giblje okoli dveh odstotkov. Desezonirana vrednost BDP je sicer tista, ki jo za primerjave med članicami EU uporablja evropski statistični urad Eurostat.

V zadnjem trimesečju lani je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v medletni primerjavi 1,9-odstotna, po nedesezoniranih podatkih pa 2,1-odstotna. Na četrtletni ravni pa je bila rast v zadnjem lanskem četrtletju 0,5-odstotna.

Kot je na novinarski konferenci poudarila Karmen Hren s statističnega urada, v začetku letošnjega leta ni bilo izrazitih sprememb v strukturi gospodarske rasti. Izvozno povpraševanje še naprej ostaja glavno gonilo rasti BDP, domače trošenje pa ostaja relativno umirjeno, pri čemer ni kakšnih posebnih signalov, da se bo v prihodnje okrepilo.

Izvoz blaga in storitev se je zvišal za 10,6 odstotka Izvoz blaga in storitev se je tako v prvih treh mesecih na letni realno zvišal za 10,6 odstotka in s tem še okrepil dinamiko rasti glede na predhodna četrtletja. V zadnjem lanskem trimesečju je bila rast izvoza le 6,6-odstotna.

Povečuje se tudi rast uvoza Hkrati s krepitvijo rasti izvoza se povečuje tudi rast uvoza. Ta se je glede na začetek lanskega leta realno zvišal za 11,1 odstotka. Posledično je saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast vplival rahlo negativno (-0,2 odstotne točke).

Rast domače potrošnje je bila medtem v prvem četrtletju podobna kot ob koncu lanskega leta in je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 2,2 odstotka, torej približno toliko kot v predhodnih četrtletjih, je dejala Hrenova.

Nekoliko višja rast celotnih bruto investicij Rast celotnih bruto investicij je bila nekoliko višja kot v predhodnih četrtletjih, a je k temu prispevalo predvsem povečevanje zalog. To je k rasti prispevalo kar 2,3 odstotne točke.

Bruto investicije v osnovna sredstva se zmanjšujejo Bruto investicije v osnovna sredstva se medtem že deseto četrtletje zapored zmanjšujejo. V prvih treh mesecih so bile za 6,1 odstotka manjše kot v prvem četrtletju 2010. Zmanjševanje bruto investicij v osnovna sredstva je predvsem posledica nadaljevanja izrazitega zmanjševanja investicij v gradbene objekte (avtoceste, stanovanja, stavbe ipd.).

"Padci investiranja v gradbene objekte so izredno visoki, v prvem četrtletju je bil padec še bolj izrazit kot v predhodnih četrtletjih, in sicer je bil padec glede na začetek lanskega leta več kot 20-odstoten," je pojasnila Hrenova. Po grobem izračunu je investiranje v gradbene objekte realno gledano na ravni izpred desetih let.

Investiranje v strojno opremo se povečuje Medtem se investiranje v strojno opremo povečuje, in sicer za približno 10 odstotkov realno na letni ravni. "Te investicije preprečujejo, da bi investicije v osnovna sredstva še bolj padale," je zatrdila Hrenova.

Rast končnega trošenja nadalje zelo počasna Rast končnega trošenja je že nekaj četrtletij zelo počasna, in znaša med enim in 1,5 odstotka. "Lahko morda govorimo celo o stagnaciji končnega trošenja gospodinjstev, ki je zelo pomembno, saj predstavlja nekaj več kot 50-odstotni delež v strukturi BDP," je dejala Hrenova.

Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je visoka in znaša okoli 10 odstotkov na letni ravni. Med dejavnostmi, kjer se dodana vrednost še naprej zmanjšuje, pa velja posebej izpostaviti gradbeništvo, kjer je bilo pričakovati postopno umirjanje, a trenutno podatki kažejo ravno nasprotno - padanje aktivnosti v gradbeništvu se je v prvem letošnjem četrtletju še bolj okrepilo, in sicer je dodana vrednost v gradbeništvu padla za 20 odstotkov.

"Kar prinesejo predelovalne dejavnosti, gradbeništvo odnese" "Vse, kar v gospodarsko rast prinesejo predelovalne dejavnosti, gradbeništvo odnese. Predelovalne dejavnosti so s svojo 10-odstotno rastjo k rasti BDP prispevale približno 1,6 odstotne točke, gradbeništvo pa je z 20-odstotnim padcem odneslo 1,3 odstotne točke," je pojasnila Hrenova.

Kot je še povedala Hrenova, bi Slovenija, če bi uspela umiriti padec v gradbeništvu, in ob nespremenjenih ostalih kazalcih beležila nekaj več kot triodstotno gospodarsko rast, kar je glede na razmere solidna rast. Toda, kot poudarja, so to le akademske razprave, saj je gradbeništvo s svojimi težavami navzoče.