Slovenija na lestvici konkurenčnosti padla za štiri mesta

Danska je ohranila položaj na vrhu lestvice, sledile so Irska, Švica, Singapur in Nizozemska. Znotraj prve peterice je največji skok, za devet mest, uspel Irski, kar je po Stanovnikovih besedah v veliki meri povezano z neposrednimi ameriškimi investicijami v državi.

Med 21 državami, ki so letos največ izgubile, vključno s Slovenijo, je sicer 17 držav evropskih. Gre za globalni premik, ki je po njegovih besedah povezan z vojno v Ukrajini.

Po pojasnilih Sonje Uršič z inštituta je nacionalna konkurenčnost opredeljena s štirimi sklopi, in sicer gospodarsko uspešnostjo, vladno učinkovitostjo, poslovno učinkovitostjo in infrastrukturo.

Gospodarska uspešnost nižja za osem mest

Slovenija je pri gospodarski uspešnosti padla za osem mest na 34. mesto. "Razlogov za ta padec je več, v prvi vrsti pa je k slabši uvrstitvi prispevala visoka inflacija, ki je bila lani 8,8-odstotna, leto prej pa 1,9-odstotna," je dejala Uršič.

Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija zdrsnila za tri mesta na 45. Od leta 2018 do 2020 se je Slovenija na tem segmentu izboljševala, k čemur je po besedah raziskovalke prispevalo predvsem izboljšanje javnih financ, te pa so obenem razlog za letošnji padec.

Največji padec na področju tehnološke in osnovne infrastrukture

Za tri mesta je Slovenija padla tudi na področjih poslovne učinkovitosti ter pri infrastrukturi, in sicer na 46. oz. 36. mesto. Pri slednji je Slovenija po besedah Mateje Drnovšek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani največji padec beležila na področju tehnološke infrastrukture in tudi osnovne infrastrukture, rahlo izboljšanje je beležila na področju znanstvene infrastrukture, na področju izobraževanja pa ni bilo sprememb.

Slovenijo na vseh področjih čaka več izzivov. Na področju gospodarske uspešnosti raziskovalci med drugim izpostavljajo pospešitev investicijskega cikla, povečanje realne rasti produktivnosti, ki je glede na povprečje EU prenizka, ter spremembo poslovnih modelov v podjetjih.

Na področju vladne učinkovitosti so izpostavili tveganja na področju javnih financ, potrebne ukrepe za zmanjšanje stopnje inflacije ter ukrepe na področju zdravstvene reforme. Prav tako je po besedah Petra Stanovnika z Inštituta za ekonomska raziskovanja potrebno učinkovito izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, zmanjšanje obdavčitve stroškov ter izboljšanje poslovnega okolja, tudi na področju zaposlovanja tujcev.

Problem tudi motivacija in usposabljanje zaposlenih

Na področju poslovne učinkovitosti je eden večjih izzivov kadrovski deficit, problem ostajata tudi motivacija in usposabljanje zaposlenih.

Pri infrastrukturi pa je Stanovnik med drugim izpostavil vprašanje letalske povezljivosti Slovenije. "Vprašanje je seveda, ali je upravičeno, da gre Slovenija v ustanovitev novega lastnega domačega letalskega prevoznika. To je zdaj vprašanje natančnih analiz, da ne bi šli v neko spet potopljeno investicijo," je dodal.

Indeks globalne konkurenčnosti IMD temelji na 335 kazalnikih. Dve tretjini predstavljajo statistični kazalniki, tretjino pa anketiranje, ki so ga pripravljavci indeksa izvajali marca. V Sloveniji je sodelovalo 100 menedžerjev malih, srednje velikih in velikih podjetij.

Po besedah v.d. direktorja Javne agencije Spirit Slovenija Roka Capla je ključno, da imajo slovenska podjetja na voljo podatke, ki odražajo naš položaj na mednarodnem trgu in konkurenčnost na samem trgu. "Informacije, pridobljene iz teh raziskav, so pomembne tako za nas kot za druge državne institucije in samo vlado. Njihovi izsledki nam pomagajo pri oblikovanju programov in same politike na tujih trgih, ki spodbujajo konkurenčnost, inovacije in trajnostni razvoj naše države," je poudaril.