Petek, 16. 5. 2014, 13.57
7 let, 11 mesecev
Slovenec na Braču gradi letovišče za pol milijarde evrov
V prostorski načrt splitsko-dalmatinske županije so na območju občine Sutivan uvrščene tri nove turistične cone s skupno površino 160 hektarjev. Kapetanović je tako naredil pomemben korak k uresničitvi pol milijarde evrov vrednega projekta Kraljestvo oljk, prvega letovišča, namenjenega zares bogatim gostom. Za njih namerava Kapetanović zgraditi pravo malo mesto s trgovinami in restavracijami ter po en hotel v vsaki od treh turističnih con s skupaj 235 sobami. Vključno z vilami naj bi imel kompleks 1760 postelj, za goste pa naj bi skrbelo več kot dva tisoč ljudi, poroča hrvaški Poslovni dnevnik.
Kakšne goste želijo privabiti, kaže že to, da naj bi bile hotelske sobe v povprečju velike sto kvadratnih metrov. Vile, namenjene prodaji in za najem, bodo v povprečju velike tisoč kvadratnih metrov, okoli njih pa naj bi bil hektar posesti. Zgrajene naj bi bile v tradicionalnem braškem slogu s tamkajšnjim kamenjem.
V Kraljestvo oljk bodo bogataši lahko dostopali tud s svojimi jahtami, saj bodo imeli na štiri kilometre dolgi obali letovišča 740 metrov dolg privez.
Kapetanović predvideva, da bo za projekt potrebnih med 480 in 500 milijonov evrov. Prepričan je, da ga bo hrvaška vlada zato uvrstila med strateške investicije. Poudarja, da je finančno konservativen in zato ne bo jemal kreditov, temveč bo iskal partnerje, ki naj bi bili skupaj lastniki 45 odstotkov.
Med 30 in 40 odstotki svojega dela investicije namerava zagotoviti z nepovratnimi sredstvi iz evropskih skladov. Preostali del namerava financirati z denarjem od vnaprejšnje prodaje vil. Prodati nameravajo toliko vil, da bodo s tem lahko financirali gradnjo hotela. Vsaka vila naj bi stala deset milijonov evrov. Kupci naj bi bili predvsem bogataši iz zahodne Evrope in Hrvati, ki jih je uspelo v tujini. Za dnevni najem vile bodo morali petični gosti odšteti med 25 in 35 tisoč evri.
Prvotno so bili njegovi partnerji pri Kraljestvu oljk Zvon ena in Zvon dva, holdinga v lastništvu mariborske nadškofije, ki sta v projekt vložila 20 milijonov evrov in imela 22-odstotni delež. Ker sta holdinga propadla, je od Gorenjske banke, ki je imela hipoteko nad njunim delom zemljišča, odkupil ostanek.