Senjur: Ta vlada je zamudila zvišanje davkov

Senjur meni, da brez zvišanja davkov ne bo mogoče konsolidirati javnih financ. "Ta vlada je zvišanje davkov zamudila. To je morda program za naslednjo vlado," je dodal.

Ne le zmanjševanje odhodkov, temveč tudi zniževanje dolga Senjur je na seji odbora DZ za finance in monetarno politiko predstavil svoj prispevek v decembra lani objavljenem mnenju fiskalnega sveta o fiskalni politiki Slovenije v vladnih dokumentih 2011-2012. Kot je menil, bi morala vlada narediti ne le program zmanjševanja odhodkov ampak tudi zniževanja dolga, morda na 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "V sedanjem programu konsolidacije javnih financ tega ni, a bi moralo biti," je ugotovil.

"Samo omejevanje javnih izdatkov ne bo zadoščalo" Ob tem je spomnil, da bi morala fiskalna konsolidacija voditi iz primanjkljaja v presežek, ne pa iz velikega primanjkljaja v majhnega. S tem presežkom bi se lahko razdolžili in morebiti naredili zalogo za slabe čase, je predlagal. "Če želimo to doseči, pa samo omejevanje javnih izdatkov ne bo zadoščalo," je ugotovil in kot možnost omenil zvišanje davkov, morda le začasno.

V dveh letih smo pridelali štiri miljarde primanjkljaja v javnih financah Kateri davki naj bi se zvišali, Senjur ni predlagal, je pa ponovil, da brez tega ne bo mogoče popolnoma konsolidirati javnih financ. "Ne govorim o obdobju do leta 2012, temveč o daljšem obdobju," je dodal. Slovenija je v preteklih dveh letih pridelala štiri milijarde evrov primanjkljaja v javnih financah, ki se bo do leta 2012 po njegovih izračunih povečal na sedem milijard evrov. In najmanj za toliko se bo v štirih letih povečal javni dolg, je napovedal.

Vizjak: Davki niso odgovor Davki dušijo gospodarsko aktivnosti in konkurenčnost, je nasprotoval Andrej Vizjak (SDS). Davki niso odgovor, rešitve je treba iskati drugje, je opozoril in dodal, da ne bi smeli podcenjevati tudi problema inflacije. Napovedujejo se številne podražitve, predvsem hrane, zato je predstavnike vlade vprašal, ali imajo kakšen program obvladovanja inflacije.

Vasle: Možnosti za višanje davkov je malo Tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je menil, da imamo razmeroma malo prostora za dodatno povečevanje davčnih bremen, tako pri obdavčitvi kapitala kot dohodnini. Nekaj malega prostora je le še pri davku na nepremičnine ter ekoloških davkih, je menil. "Torej smo prisiljeni v takšno konsolidacijo javnih financ, ki bo temeljila predvsem na odhodkovni strani," je povzel.

Slovenija bo imela obilo stroškov zaradi staranja prebivalstva Ob tem je opozoril na staranje prebivalstva. Slovenija je med državami, ki bodo imele največje stroške zaradi staranja prebivalstva, je dejal. Slovenske javne finance niso v lahkem položaju, je dodal član fiskalnega sveta Rasto Ovin, ki je preučil vpliv novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na javnofinančne razmere v Sloveniji. "Če novi zakon ne bo uveljavljen, bi lahko delež dolga dosegel 60 odstotkov BDP že konec prihodnjega desetletja," je opozoril.

Pokojnine predstavljajo vse večji delež BDP Delež pokojnin bi lahko po Ovinovih izračunih že leta 2022 dosegel 13 odstotkov BDP in ne šele tri leta pozneje, kot predvideva vlada. To pomeni, da imamo še nekaj manj časa za ukrepanje, kot bi verjeli, je opozoril. Kot enega od ukrepov za podaljšanje aktivne dobe je predlagal pospešitev vstopa mladih na trg dela, s čimer se je strinjal minister za delo Ivan Svetlik, ki je dejal, da nekateri sprejeti zakoni že gredo v to smer. Med njimi je izpostavil zakon o malem delu ter novi pokojninski zakon.