S trojko prihajata rezanje stroškov v javnem sektorju in privatizacija

Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Ciper. Vse te države morajo za mednarodno pomoč, ki jo dobivajo, izpolniti zaveze. Trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) nadzoruje, kako izvajajo zastavljeni načrt.

Ukrepi, ki jih zahteva trojka, se od države do države malce razlikujejo (odvisno od tega, zakaj so posamezne države končale v finančni krizi), kljub vsemu pa so jedrne točke zahtev stroga proračunska politika (znana po že razvpiti besedi austerity), privatizacija državnih podjetij in protržne reforme (pokojninske reforme, reforme trga dela …).

Grenka zdravila za Grčijo Grčija je država, ki je postala skoraj sopomenka za krizo prezadolženih držav. Bankrotirana država, ki je v krizo padla zaradi razsipne državne porabe, je do zdaj dobila okoli 240 milijard evrov pomoči, izplačujejo ji jo v obrokih.

V zameno za to pomoč mora Grčija omejiti proračunsko porabo, poleg racionalizacije tudi z odpuščanjem v prenapihnjenem javnem sektorju (letos in prihodnje leto bo morala država na primer odpustiti skoraj 20 tisoč javnih uslužbencev). Pred meseci je veliko prahu dvignilo tudi zaprtje grške javne radiotelevizije, ta je zdaj začela znova oddajati, a z manj zaposlenimi.

Druga zahteva je privatizacija državnih podjetij. To izvajata Razvojni sklad za grško državno premoženje in grška vlada. Ne gre brez težav, saj so morali prvotni načrt o letošnji prodaji državnega premoženja v vrednosti 2,6 milijarde znižati na 1,3 milijarde. Cilj ukrepov je, da bi Grčija do leta 2020 javni dolg z današnjih 160 odstotkov BDP znižala pod 124 odstotkov, leta 2022 pa pod 110 odstotkov.

Pomoč za keltskega tigra Če se je Grčija v krizi znašla zaradi razsipne države, se je Irska v finančnih težavah znašla zaradi bančne krize, ki je nastala po poku nepremičninskega balona. Za šest največjih bank je dala poroštvo država, kar pomeni, da se je izguba bank prelila v javni dolg. Trojka je državi, ki so jo pred leti označevali kot keltskega tigra, dala novembra 2010 67,5 milijarde evrov pomoči. Tudi na Irskem so se zahteve trojke nanašale na strožjo proračunsko politiko.

Otoška država mora tako varčevati tudi z reformo socialnega in zdravstvenega sistema. Kot navaja spletna stran Public Policy, irski proračun v letu 2014 ne sme preseči 53 milijard evrov (lani je znašal 55, letos bo 57 milijard evrov).

Portugalska – varčevanja v javnem sektorju, privatizacija … Vzroki za portugalsko finančno krizo so bolj podobni grškim kot irskim – nekonkurenčno gospodarstvo, prenapihnjen javni sektor, preplet politike in gospodarstva. Maja 2011 je EU odobril pomoč Portugalski, vredno 78 milijard evrov. S tem je postala tretja država evroobmočja, ki jo je dobila – za Grčijo in Irsko.

Ob tem je trojka zahtevala tudi varčevalne ukrepe: zmanjševanje števila javnih uslužbencev, racionalizacijo delovanja javnega sektorja. Prav tako kot Grčija mora iberska država privatizirati državna podjetja: od energetskih podjetij prek ladjedelnic do javne radiotelevizije. Trojka je zahtevala tudi dvig davkov.

Evropsko reševanje španskih bank Španija je imela od prej omenjenih kriznih držav pred krizo najmanjši javni dolg – 60 odstotkov BDP-ja, tudi trenutno je s 88,2 odstotka BDP v prvem letošnjem četrtletju nižji kot v Grčiji, Portugalski ali Irski. Težava Španije je bančna kriza, ki je nastala po poku nepremičninsko-gradbenega balona. Pri reševanju španske bančne krize ne gre za trojko v ožjem smislu besede, ki nastopi pri reševanju državnega proračuna, ampak za pomoč iz Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Oktobra 2012 se je Španija z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Evropskim bančnim organom dogovorila o 100-milijardni pomoči iz ESM za sanacijo bančnega sistema. Tudi Španija pod konservativno vlado Mariana Rajoya izvaja strogo proračunsko politiko, uvaja liberalizacijo trga dela, načrtuje tudi privatizacijo državnih bolnišnic. Ciper – zgodba o koncu davčno-bančnega raja Ciper, ki je davčna oaza s pretirano velikim bančnim sektorjem, je kolateralna škoda grške krize. Marca letos je Ciper tako kot Španija dobil iz ESM 10 milijard evrov pomoči za rekapitalizacijo bank, v zameno pa je oblast tega sredozemskega otoka zaprla najbolj problematično banko – Laiki banko, sprejeti pa mora tudi zakonodajo za preprečevanje pranja denarja, konsolidirati proračun ter izvesti strukturne reforme in privatizacijo.