Prekinitev investicije v Teš 6 bi stala 1,2 milijarde evrov

Študija je še pokazala, da bi skupaj z ostalimi stroški, med njimi stroški prekinitve pogodbe z Alstomom, odpoved Teša 6 stala več kot 1,2 milijarde evrov. Nadzorniki HSE o študijah za investicijo v Teš 6 Nadzorni svet HSE se je seznanil s študijami glede investicije v Teš 6. Te so pokazale, da bi v primeru odpovedi te investicije obnova četrtega in petega bloka Teša stala 430 milijonov evrov, skupaj z ostalimi stroški, med njimi stroški prekinitve pogodbe z Alstomom, pa bi odpoved Teša 6 stala več kot 1,2 milijarde evrov. Nadzorniki Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) so se seznanili z delovno verzijo študij in poročil, končna verzija pa bo posredovana lastniku, torej državi, v prihodnjem tednu.

Daljše obratovanje in dvig izkoristka

Študija revitalizacije četrtega in petega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki jo je izdelala družba Evonik Industries, je na osnovi pregleda stanja postrojenja in stanja posameznih naprav ob upoštevanju dejanskega obratovalnega režima pokazala, da je za obnovo omenjenih blokov potreben investicijski vložek v višini 430 milijonov evrov. S tem bi bilo omogočeno nadaljnje obratovanje teh blokov za dodatnih 150.000 delovnih ur oz. približno 25 let.

Obnova blokov 4 in 5 bi sicer dvignila izkoristke za približno dva odstotka, vendar drugih posegov, ki bi dodatno izboljšali izkoristek, ekonomičnost in ekološko sprejemljivost obnovljenih blokov, ni mogoče izvesti.

Prekinitev bi stala preveč Če k omenjenim stroškom prištejemo še stroške financiranja, stroške izpada dobave električne energije v času, ko bloka 4 in 5 zaradi obnove ne bi obratovala (predvidoma eno leto), stroške izpada proizvodnje Premogovnika Velenje ter stroške prekinitve pogodbe z Alstomom za šesti blok, pa bi stroški znašali več kot 1,2 milijarde evrov.

Ob tem v HSE poudarjajo, da bi bila cena proizvedene električne energije iz obnovljenih blokov 4 in 5 za približno 20 evrov na megavatno uro višja od načrtovane stroškovne cene nadomestnega bloka 6, kar na leto predstavlja za 70 milijonov evrov višje stroške obratovanja.

Zalog premoga je dovolj Nadzorniki HSE so se seznanili tudi s študijo o zalogah premoga, ki jo je izdelala družba IMC - Mountain Consulting. Ta je pokazala, da odkopne zaloge ob koncu leta 2010 znašajo 124 milijona ton, bilančne zaloge približno 162 milijona ton in so skladne s predvideno proizvodnjo premoga v višini 123 milijonov ton v času od 2011 do 2054 s potencialom še dodatnega znižanja odkopnih izgub in posledično dodatnega povečanja količin pridobljenega premoga.

Omenjena študija je tudi pokazala, da natančno planiranje napovedovanja kakovosti in tekoča kontrola ter monitoring kurilnosti premoga zagotavljajo dolgoročno enako raven kurilnosti predvidenih količin pridobljenega premoga. Proizvodni stroški Premogovnika Velenje pa so primerljivi s podobnimi podzemnimi odkopi in obstaja dovolj dokazov, da je ciljna cena dosegljiva.

"Pozitivni odgovori na ta tri vprašanja zagotavljajo možnost obratovanja nadomestnega šestega bloka Teš v predvidenem režimu obratovanja do leta 2054," navajajo v HSE.

Nadzorniki so se seznanili tudi z rezultati poslovanja družbe v letu 2010 Nadzorniki so obravnavali tudi nerevidirane rezultate poslovanja družbe v letu 2010. Družba je kljub težkim tržnim razmeram in zaostreni konkurenci na trgu prodala 16 teravatnih ur električne energije, ustvarila 903 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 80 milijonov evrov čistega dobička. Nadzorni svet je rezultate ocenil kot izjemno dobre in dodal, da omogočajo nadaljnji razvoj družbe in skupine HSE.

Pozitiven trend poslovanja

Pozitiven trend poslovanja se nadaljuje tudi v prvih letošnjih mesecih, saj rezultati v januarju izkazujejo velik presežek prihodkov nad načrtovanimi ter čisti poslovni izid v višini devet milijonov evrov, je poudaril predsednik nadzornikov Drago Dolinar.

Tudi o tekočih in načrtovanih investicijah družbe Nadzorni svet HSE je obravnaval tudi tekoče in načrtovane investicije družbe ter sprejel sklep o ustanovitvi komisije nadzornega sveta za spremljanje večjih investicijskih projektov skupine HSE. Seznanil se je tudi s pravnim mnenjem, ki ugotavlja, da v skladu s sedaj veljavno zakonodajo v Sloveniji HSE in njegove odvisne družbe na področju proizvodnje električne energije niso zavezanec po zakonih, ki urejajo javna naročila.