Poslovanje DUTB kljub razkritju poročila še vedno zavito v meglo (video)

Računsko sodišče je predstavilo težko pričakovano revizijsko poročilo o vzpostavitvi pogojev za delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njenem poslovanju leta 2013. DUTB je poslovala neučinkovito in negospodarno, zato ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci je sodišče odkrilo tudi sum kaznivega dejanja in ga naznanilo policiji.

"DUTB je v letu 2013 predstavljala izjemno poslovno okolje, polno izjem, podkrepljeno z izjemnimi prejemki," je dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki ne zna pojasniti, zakaj je vlada s takšno politiko zaposlovanja in prejemkov soglašala toliko časa. Pri vsem tem Vesel ni mogel mimo odgovornosti vlade in ministrstva za finance, ki imata pri delovanju DUTB vse niti v svojih rokah ter lahko neposredno in takoj vplivata na kakršnokoli spremembo. Teh pa leta 2013 ni bilo. Vlada je namreč edini delničar DUTB, ki imenuje vse neizvršne direktorje, nadzor pa opravlja finančno ministrstvo.

Sodišče je tako izpostavilo pomanjkljiv nadzor nad ravnanjem in poslovanjem DUTB, ki bi ga lahko vlada, ministrstvo in DUTB zagotovili z vzpostavitvijo sklada za stabilnost bank. To bi morali, ne glede na drugačno mnenje vlade in DUTB, storiti v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, je opozoril Vesel.

Zaradi zaupnosti podatkov razkrili le del poročila Ob tem je Vesel poudaril, da zaradi zaupnosti podatkov in poslovnih skrivnosti poročila javnosti v celoti ne morejo razkriti. Čeprav so vlado večkrat pozvali k umiku oznake zaupnosti, ki po njihovem mnenju ni več potrebna in je v določenih primerih povsem nesmiselna, se vlada za ta korak ni odločila.

"Ministrstvo za finance je v letu 2013 DUTB seznanjalo z informacijami, ki so označene za zaupne, čeprav nihče na DUTB ni imel dovoljenja razpolagati z zaupnimi ali internimi informacijami. Če se bo vlada za umik oznake zaupnosti odločila v prihodnje, bo računsko sodišče še isti dan pripravilo javno različico revizijskega poročila. Šele to bi omogočilo utemeljeno diskusijo o posameznih revizijskih razkritij," je poudaril Vesel. Dodal je, da je DUTB poskušala zakriti tudi tiste ugotovitve, ki jih je že razkrila v letnem poročilu, a so se na računskem sodišču odločili za njihovo objavo. Še vedno pa ostajajo zakrite nekatere pomembnejše nesmotrnosti poslovanja DUTB, kot je način pridobivanja zunanjih poslovnih partnerjev za sklepanje in izvajanje pogodb.

Nepravilnosti predvsem pri plačah in pogodbah z zunanjimi izvajalci Veliko nepravilnosti poslovanja se nanaša na področje plačne politike, kjer so velika nesorazmerja znotraj DUTB, sploh v primerjavi z drugimi družbami v državni lasti. Pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci je sodišče ugotovilo kršitev zakona o javnem naročanju, ki velja tako v Sloveniji kot v EU, in sum že omenjenega kaznivega dejanja. Tako je DUTB s svetovalnima družbama, kadrovsko agencijo, odvetniško pisarno in turistično agencijo sklenila pogodbe brez izvedbe postopkov javnega naročanja. Gre za najmanj 1,3 milijona evrov javnih naročil.

V veliko primerih DUTB ni zahtevala specifikacije računov, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali so bile storitve sploh izvedene. V nekaterih primerih so se naloge podvajale, plačane pa so bile na dve različni mesti. Kot primer je Vesel navedel podvajanje nalog osebe, zaposlene za odnose z javnostmi, in najete svetovalne osebe za iste naloge. Zgodba se je ponovila pri delu in plačilu najetih svetovalnih družb.

Slovenska in angleška različica pogodb po vsebini odstopata Vesel se je dotaknil še uporabe angleškega jezika kot uradnega delovnega jezika DUTB, kar je v nasprotju z zakonom o javni rabi slovenskega jezika.

"Ne gre zgolj za jezikovno vprašanje. Nekatere zelo pomembne pogodbe o prenosu terjatev so bile sklenjene v angleškem jeziku in šele nato prevedene v slovenski jezik. V nekaterih primerih pa slovenska in angleška različica pogodb po vsebini odstopata, kar je skrb vzbujajoče," opozarja Vesel, ki se boji, da to v primeru morebitnih sporov lahko postane nerodna okoliščina.

Prvič padla odločitev sodišča o pojasnitvi ravnanja odgovornih na vladi in ministrstvu Računsko sodišče od DUTB zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedene popravljalne ukrepe na področju nagrajevanja izvršnih direktorjev ter notranjih aktov in kontrol. Odzivno poročilo zahteva tudi od vlade in ministrstva za finance, pričakuje pa ga prej kot v 90 dneh, kot to veleva zakon.

Računsko sodišče je vladi tudi prvič v svoji zgodovini dalo priporočila za proučitev odgovornosti članov upravnega odbora DUTB ter oseb na vladi in ministrstvu za finance, ki so sodelovale pri pripravi vseh pravnih podlag vzpostavitve in delovanja DUTB. Ob tem je ministrstvu priporočilo pripravo sprememb statuta DUTB.

Vodstvo DUTB očitke odločno zavrača Vodstvo DUTB je na popoldanski novinarski konferenci odločno zavrnilo očitke računskega sodišča, čeprav jih jemlje z vso resnostjo in se bodo nanje v določenem roku tudi odzvali. Na številne očitke gledajo z drugačne perspektive kot računsko sodišče.

Njen glavni izvršni direktor Torbjorn Mansson je dejal, da se nepravilnosti nanašajo le na začetke poslovanja DUTB leta 2013, ko so imeli le 12 zaposlenih, njihovo delovanje pa še ni bilo tako zakonsko urejeno kot je danes. "V poročilu bi raje videli dosežke v poslovanju in učinkovitosti DUTB do danes. Ali smo dosegli cilj oziroma omogočili dokapitalizacijo dveh največjih slovenskih bank. To bi bilo pomembnejše za dokončno oceno, ali je bil denar pravilno porabljen," je ocenil Mansson.

Očitek, da niso oblikovali sklada za stabilnost bank, je zavrnil zato, ker državnih bank ni dokapitalizirala DUTB, temveč država. Prav tako kategorično zanikajo, da nekatere storitve sploh niso bile izvedene. Trdijo, da so vse specifikacije računov in pogodb posredovali računskemu sodišču. Tudi vse storitve, ki niso bile zavezane zakonu o javnih naročilih, so izvajali gospodarno. Prepričani so, da v tem letu sploh niso bili zavezani zakonu o javnem naročanju.

Glede najemanja zunanjih svetovalcev je zatrdil, da so bili vsi postopki transparentni, kar so dokazovali tudi računskemu sodišču, a tega to ni upoštevalo. "Dodatne stroške so povzročile predvsem spremembe v usmeritvah vlade, kako se bodo banke sanirale in kdaj bo izveden prenos terjatev," je še pojasnil Mansson.

Glede tajnosti dokumentacije v DUTB pravijo, da so računskemu sodišču v celoti dostavili vse dokumente brez prikritih podatkov in da niso pristojni odločati o umiku oznake zaupnosti. Pri tem opozarjajo, da bi z razkritjem določenih dokumentov nastala škoda poslovnim partnerjem in njim samim. "Če damo določene podatke v javnost, znižujemo vrednost terjatev, mi pa jih želimo zvišati," je dejal izvršni direktor Aleš Koršič.