Po znižanju bonitete pozivi h krepitvi sklada za zaščito evra

Znižanje bonitete je sicer po navedbah komisije le "mehanična posledica" znižanja ocen devetim državam v območju evra.

Ena vodilnih svetovnih bonitetnih hiš Standard & Poor's je v ponedeljek znižala boniteto EFSF s posojilno zmožnostjo 440 milijard evrov s trojnega A na AA+. Poteza je bila pričakovana, potem ko je S&P minuli petek znižal najvišjo boniteto Franciji in Avstriji.

Najvišjo bonitetno oceno imajo le še Nemčija, Luksemburg, Nizozemska in Finska Francija in Avstrija sta bili namreč do petka v šesterici držav v območju evra, ki so imele trojni A in so tako zagotavljale najvišjo boniteto tudi EFSF. Sedaj imajo najvišjo bonitetno oceno le še Nemčija, Luksemburg, Nizozemska in Finska.

"Zmožnost sklada, da pomaga državam, ni ogrožena" Zmožnost sklada, da pomaga državam, ki so že v programih mednarodne finančne pomoči, torej Irski in Portugalski, ni ogrožena, so danes v Bruslju ponovili ponedeljkova zagotovila šefa evrske skupine Jeana-Clauda Junckerja in prvega moža EFSF Klausa Reglinga.

A vendar bi bilo dobro, če bi okrepili posojilno zmožnost EFSF in njegovega naslednika ESM, ki je sedaj opredeljena pri 500 milijardah evrov, saj območje evra potrebuje trden požarni zid, s katerim bo lahko finančne trge prepričalo, da se je sposobno soočiti z vsemi okoliščinami.

Draghi: Potrebni dodatni prispevki držav s trojnim A Tudi šef Evropske centralne banke Mario Draghi meni, da so potrebni dodatni prispevki držav s trojnim A, da bi lahko sklad ohranil verodostojnost in nizko ceno zadolževanja, saj ima po reševanju Irske in Portugalske na razpolago le še okoli 250 milijard evrov.

Da bi bilo treba sistem za zaščito evra utrditi, je minuli teden menil tudi šef komisije Jose Manuel Barroso, s čimer se je pridružil pozivom predsednika italijanske vlade Maria Montija, čigar država sicer velja za prvo novo kandidatko v območju evra za finančno pomoč.

Z Draghijem se strinja tudi glavni ekonomist OECD Oblikovalci politik v območju evra bi se morali po nedavnem znižanju bonitetnih ocen pri S&P bodisi sprijazniti, da bo imel EFSF na voljo manj denarja, bodisi povečati vire, ki bi jih v sklad zagotovile države z najvišjo bonitetno oceno, pa je povedal glavni ekonomist pri Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pier Carlo Padoan.

Po mnenju Padoana bi bilo sicer dobro, da začne čim prej delovati stalni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti v območju evra (ESM), ki bo imel finančno bolj stabilno arhitekturo. Delovati naj bi začel že julija letos, potem ko je bilo to sprva predvideno za julij 2013. OECD pričakuje, da bo območje evra v letošnjem letu zdrsnilo v blago recesijo, konec tega ali v začetku prihodnjega leta pa naj bi se počasi že vrnilo k šibki pozitivni rasti, je povedal Padoan.

EFSF danes prestal pomembno preizkušnjo EFSF je sicer danes prestal pomembno preizkušnjo, saj se je z izdajo šestmesečnih menic na finančnih trgih uspel zadolžiti za 1,5 milijarde evrov. Obrestna mera je dosegla 0,2664 odstotka, kar je ugodno, veliko pa je bilo tudi povpraševanje.

Monti ne oporeka večini diagnoz Standard & Poor's Predsednik italijanske tehnične vlade Monti se je odzval tudi na znižanje bonitetne ocene. Sam ne oporeka veliki večini diagnoz bonitetne agencije Standard & Poor's (S&P), ki je v petek znižala bonitetno oceno Italiji, je povedal v pogovoru za britanski časnik Financial Times. Kot je dejal, je iz analize agencije razvidno, da je pot, ki si jo je zadal, prava.

Monti je pojasnil, da je iz analize agencije razvidno, da je v Italiji in Bruslju ubral pravo pot. S&P je navedel en negativni dejavnik političnega tveganja - to so evropske politike in politične institucije in ne italijanska tehnična vlada, je pojasnil Monti.

V Rimu želijo, da bi Nemčija kmalu ugotovila, da je pomoč ranljivim državam pri zniževanju stroškov zadolževanja tudi v njenem interesu. Evro je po njegovem mnenju prinesel veliko koristi. "Nemčiji morda še več kot drugim," je dejal.

"Ukrepi, kot so skupne evropske obveznice, zanimiva možnost v prihodnosti" Pojasnil je, da njegova vlada stroške znižuje "v dobro prihodnjih generacij Italijanov" in ne po ukazu Berlina. V zameno za takšno fiskalno disciplino "mora priti do vidnega izboljšanja nekje drugje". "V državi, kot je zdaj Italija, so lahko ta 'nekje drugje' le obrestne mere," je dejal.

Prepričan je namreč, da bi lahko ukrepi, kot so skupne evropske obveznice, pomagali ublažiti nervozo vlagateljev na finančnih trgih. Pri tem je sicer previden in poudarja, da bi lahko bile skupne obveznice zanimiva možnost v prihodnosti.

Italijanska centralna banka napoveduje globljo recesijo Italijanska centralna banka Italiji letos napoveduje krčenje gospodarstva v višini od 1,2 do 1,5 odstotka. S tem je centralna banka precej bolj pesimistična od italijanske vlade, ki pričakuje 0,4-odstotni upad bruto domačega proizvoda (BDP).

Kot je centralna banka zapisala v danes objavljenem biltenu, je negotovost, ki obdaja srednjeročne obete za italijansko gospodarstvo, izredno visoka in je neposredno povezana z razvojem evropske dolžniške krize.