Pirc zavrača očitke glede vodenja stanovanjskega sklada

Očitke o slabem vodenju - po njegovih besedah gre predvsem za projekta v Pivki in ljubljanski soseski Brdo - zavrača in upa, da vlada predloga ne bo sprejela.

Napet odnos z nekaterimi nadzorniki, "ki vsi pripadajo isti opciji" Kot je Pirc povedal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, kjer se je, kot je dejal, odzval na objave v medijih, se je "napet" odnos z nekaterimi nadzorniki, "ki vsi pripadajo isti opciji", začel junija letos. Za razrešitev naj bi na seji 13. oktobra glasovali predsednik nadzornega sveta, okoljski minister Roko Žarnić, ki je ministrski stol zasedel kot kader Desus, generalni sekretar Desus Ljubo Jasnič ter Franc Stanonik, ki je bil tesen sodelavec predsednika Desus Karla Erjavca, ko je bil ta minister za obrambo.

Vlada o razrešitvi v četrtek Vlada naj bi o razrešitvi odločala na seji v četrtek. Na okoljskem ministrstvu so povedali, da Žarnić zadeve ne bo komentiral, dokler o njej ne bo odločila vlada. Primož Pirc na četrtkovi seji vlade pričakuje "razum" in to, da "se bodo odgovorni vprašali, kako je mogoče, da nekdo, ki je januarja dobil mandat za vodenje sklada, kar nenadoma ni več zaupanja vreden", in da bodo prebrali, kar je Pirc pojasnil nadzornikom.

Negospodarna poraba denarja pri projektu Pivka Nadzorniki so Pircu po njegovih besedah očitali, da naj bi sklad negospodarno porabil denar pri projektu Pivka. Zato je naročil skrbni pregled celotnega projekta, ki da je pokazal, da je bil projekt "obravnavan z enako mero skrbnosti kot vsi ostali projekti".

Sklad se je po njegovih besedah za projekt odločil na podlagi usmeritev takratne vlade (v mandatu 2004-2008) in še veljavnega nacionalnega stanovanjskega programa, na podlagi koalicijske pogodbe, ki je predvidevala reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin, in na vztrajanje takratnega ministra Janeza Podobnika, da mora stanovanjski sklad delovati na celotnem območju Slovenije, ker gre za državni sklad, je povedal Pirc.

Sklad je s tem projektom prvič nastopil v tej občini in ni mogel predvideti vseh razmer, ki so sledile v letih 2009 in 2010 z zlomom trga nepremičnin in gospodarske krize, ki je najbolj prizadela področje gradbeništva in nepremičnin, pravi Pirc.

Zavlačevanje na projektu gradnje stanovanj na Brdu Drugi "greh" naj bi bilo zavlačevanje na največjem projektu sklada - gradnjo 650 stanovanj na ljubljanskem Brdu - ki se je ustavil zaradi stečaja izvajalca, družbe GPG. Sklad je ob insolventnosti GPG prekinil pogodbo ter unovčil bančno garancijo v višini tri milijone evrov, skupaj s terjatvami zamudnih obresti pa bi zahtevek znašal 14 milijonov evrov. Če bi sklad nadaljeval posle z družbo Nivo, "kar se v medijih pojavlja kot opcija, ki bi laho bila izkoriščena", bi "vse to odpadlo".

Sklad ima nov razpis za oddajo del pripravljen od 8. septembra letos, pravi Pirc in dodaja, da je nadzorni svet od direktorja in strokovnih služb sklada zahteval, da projekte, ki so bili narejeni leta 2005, ustrezno energetsko prenovi, da predstavi celotno vsebino razpisa ter da popravi osnovna merila in doda nekatere nove pogoje. Nadzorni svet po Pirčevih besedah nima pristojnosti, da bi sklepal o vsebini javnega naročila.

"Postopki stojijo, ustvarja se škoda" Nadzorniki so nato na seji 13. oktobra glasovali o njegovem odpoklicu in sklenili, da mora sklad počakati z objavo javnega razpisa. "Postopki tako stojijo, ustvarja se škoda, ker izvajalec prej kot marca ne bi mogel začeti z delom," je povedal Pirc, ki je nadzornike zato tudi že prijavil protikorupcijski komisiji.

Pirc tudi zavrača, da sklad ni ščitil določene podizvajalce; nasprotno, pravi, bili so deležni pritiska, da bi se določene podizvajalce - družbo Varis - obravnavalo drugače. "Očitno želijo odgovorni tega podjetja krivdo za to, da so bili slabše zavarovani v pogodbenem odnosu do GPG, prevaliti na nekoga drugega," meni Pirc.

Podizvajalci morajo terjatve uveljavljati prek stečajnega postopka, pravi Pirc, kar da dokazujejo tudi izgubljene tožbe na sodišču. "Sklad ni plačeval in ne namerava plačevati dvakrat za isto stvar," je dejal.

Pric smatra, da je bil potreben kot "nekakšno žrtveno jagnje" Pirc je še povedal, da je iz razprave na seji nadzornega sveta razbral, da je bil potreben kot "nekakšno žrtveno jagnje", predvsem ker je minister iz postopka umaknil osnutek zakona o preoblikovanju stanovanjskega sklada v gospodarsko družbo. Sklad je moral po odločitvi kriznih ministrov pripraviti predlog zakona o preoblikovanju sklada, po katerem bi se sklad preoblikoval v gospodarsko družbo, v naslednji fazi pa bi ga dokapitalizirali institucionalni vlagatelji (banke, zavarovalnice, investicijski skladi), da bi interveniral na trgu gradbeništva in pripomogel k dvigu gospodarske aktivnosti.