Obama optimističen glede dogovora o fiskalnem prepadu

Vodja senatne večine Harry Reid iz Nevade je zagotovil, da bo storil vse kar je v njegovi moči, da prepreči višje davke in nižjo porabo ter s tem recesijo, ameriški predsednik Barack Obama pa je poudaril, da ameriška javnost nima več potrpljenja za politične rane gospodarstvu, še posebej ne sedaj. Izrazil je optimizem, da bo do dogovora prišlo, a dodal, da ta ne bo idealen za nobeno stran. O tem bo govoril v nedeljo zjutraj v oddaji televizije NBC "Meet The Press".

Bo predlog pripravljen do nedelje? Predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner iz Ohia je sporočil, da bo počakal, kaj bo nastalo v senatu in se bo potem odločil. Vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja je izrazil optimizem, da bo dogovor lahko predstavljen članstvu do nedelje. O predlogu bo nato najprej glasoval senat, predstavniški dom pa ga potem lahko potrdi ali zavrne.

Če dogovora ne bo, bo Reid dal na glasovanje zelo omejen predlog, ki bi zvišal davke le za letni družinski dohodek nad 250.000 dolarjev in bi podaljšal podporo za 2,1 milijona dolgoročno brezposelnim Američanom. V torek je zaradi novega leta v ZDA dela prost dan, vendar pa lahko kongres v sedanji sestavi zadeve uredi še v sredo. Potem začne zasedati nov kongres.

Jabolko spora davki Obe strani sta se doslej najbolj prepirali okrog davkov. Republikanci so zavračali vsako povišanje davkov, vendar zaman, saj bodo ti s 1. januarjem avtomatično višji za vse. Obama je najprej zahteval zvišanje davkov za dohodek poročenega para nad 250.000 dolarjev, kasneje pa je popustil in zvišal mejo na 400.000. Sedaj se je vrnil na 250.000.

Januarja potečejo davčne olajšave sprejete v času predsednika Georgea Busha mlajšega, v veljavo pa stopijo avtomatični varčevalni ukrepi o katerih sta se stranki dogovorili leta 2011, po prepiru okrog zvišanja meje javnega dolga. Republikanci zaradi visokih proračunskih primanjkljajev meje niso hoteli povišati brez zmanjšanja porabe razen za vojsko.

Če se fiskalni prepad zgodi ... Če se fiskalni prepad zgodi, potem bo davčna stopnja za letne dohodke poročenih parov, ki so višji od 200.000 dolarjev, porasla s 35 na 39,6 odstotka. Tako bo šlo naprej tudi po drugih davčnih razredih. Davkoplačevalci, ki na leto zaslužijo do 50.000 dolarjev bodo po izračunu Centra za davčno politiko povprečno plačali 1729 dolarjev več, tisti z dohodki nad 200.000 pa 6662 dolarja več.

Vrnitev davčnih stopenj na tiste iz leta 2001 bo prizadela 88 odstotkov davkoplačevalcev, ki bodo morali povprečno plačati 3500 dolarjev na leto več. Januarja poteče tudi Obamova začasna davčna olajšava za plačila v zvezni pokojninski sklad in stopnja se bo zvišala s 4,2 na 6,2 odstotka od dohodka do 110.000 dolarjev na leto. To pomeni, da bo moralo 160 milijonov Američanov v povprečju plačati še 1000 dolarjev več na leto.

Obama želi tudi povišati davčne stopnje na dohodek od dobička in od dividend. Ta je sedaj obdavčen s 15 odstotki. Če ne bo dogovora, se bo ta stopnja zvišala na 39,6 odstotka. Zdravstvena reforma pa januarja prinaša dodatnih 3,8 odstotka davka za premožnejše Američane. Januarja se bo prav tako iztekla olajšava za davek na dedovanje in stopnja se bo s sedanjih 35 odstotkov premaknila nazaj na 55 odstotkov.

Okrog 30 milijonov davkoplačevalcev bo januarja prizadel tudi t.i. alternativni minimalni davek, uveden leta 1969, da se zagotovi, da bogati kljub vsem olajšavam, izjemam, davčnim kreditom in drugim odpustkom plačajo vsaj minimalni davek. Ko je bil davek sprejet, je bil mišljen le za najbogatejše, vendar pa sedaj zaradi inflacije grozi tudi višjemu srednjemu razredu z dohodki okrog 200.000 dolarjev.

Kongres mora zaustaviti tudi predvideno znižanje plačil zdravnikom, ki zdravijo ljudi preko programa zdravstvenega zavarovanja za starejše medicare. Ti bodo od januarja dobili za skoraj 30 odstotkov manj, kar pomeni, da bo naenkrat začelo primanjkovati zdravnikov za starejše.

Dobra posledica fiskalnega prepada? Konec leta bodo ZDA spet dosegle dovoljeno mejo javnega dolga v višini skoraj 16.400 milijard dolarjev. Finančni minister Timothy Geithner je že napovedal, da bo rok uspel premakniti za mesec ali dva s "kreativnim" računovodstvom, vendar pa bo moral kongres v kratkem ugrizniti tudi v to kislo jabolko. Obama želi dobiti pooblastila za premikanje meje, republikanci mu tega ne dajo.

Dobra posledica fiskalnega prepada pa bo zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in počasnejše naraščanje javnega dolga. Višji davki in avtomatični varčevalni ukrepi, ki pomenijo 110 milijard dolarjev porabe manj na leto oziroma skupaj 1200 dolarjev v naslednjih desetih letih, bodo primanjkljaj v proračunskem letu 2013 po izračunu Kongresnega urada za proračun znižali s sedanjih skoraj 1200 milijard na polovico.

V okviru krčenja porabe bo Pentagon izgubil 55 milijard sredstev letno, večina ostalih programov, razen redkih izjem kot so pokojninski sistem, sistem zdravstvenega zavarovanja za revne medicaid, boni za hrano, zdravstvo otrok in veteranov, pa prav tako 55 milijard na leto.