Sreda, 3. 8. 2022, 11.42
2 leti, 4 mesece
Nemška vlada pred kapitulacijo? "To bi lahko bilo smiselno."
Nemški kancler Olaf Scholz je danes menil, da bi podaljšanje obratovanja nemških jedrskih elektrarn, ki naj bi jih zaprli konec letošnjega leta, "lahko bilo smiselno". Razprava o tem se v Nemčiji krepi zaradi vse bolj negotove dobave ruskega plina. Scholz je Moskvi sicer danes očital namerno blokado dostave plinske turbine za Severni tok 1.
"Z vidika energetske oskrbe v Nemčiji so zadnje tri jedrske elektrarne pomembne izključno za proizvodnjo elektrike ter zgolj za njen majhen del. A vendarle bi lahko bilo smiselno, da jih pustimo obratovati," je izjavil Scholz.
Nemška politika je razdeljena glede tega, kako čim hitreje zmanjšati veliko energetsko odvisnost od Rusije in obenem ostati na zastavljeni poti zelene tranzicije.
Nekateri ministri idejo podpirajo javno
Od 1. oktobra bodo smele nekatere elektrarne na premog znova začasno proizvajati elektriko, pojavile pa so se tudi pobude za podaljšanje delovanja še zadnjih treh nemških jedrskih elektrarn, ki bi se sicer morale ustaviti s koncem letošnjega leta. Zadnje podpirajo predvsem liberalci (FDP) in konservativna unija CDU/CSU, medtem ko so Scholzovi socialdemokrati (SPD) in Zeleni načeloma proti.
Pred dnevi je nemški finančni minister in vodja FDP Christian Lindner v dnevniku Bild pozval k popolni odpovedi plinu za proizvodnjo elektrike, saj da je treba narediti vse, da ne bi ob plinski izbruhnila še električna kriza. Obenem je predlagal, da bi po potrebi podaljšali delovanje nemških jedrskih elektrarn do leta 2024 in tako zmanjšali izpad pri proizvodnji elektrike.
Zeleni pričakovano proti ideji
Temu je nemudoma ugovarjal minister za gospodarstvo Robert Habeck iz vrst Zelenih, ki je posvaril, da bi ustavitev proizvodnje elektrike iz plina vodila v hudo pomanjkanje in celo izpade elektrike. Vlada v Berlinu je sicer sporočila, da bo z odločitvijo o tem počakala na rezultate novega stresnega testa nacionalnega električnega omrežja.
Nemčija je močno odvisna od ruskega plina, Moskva pa je dobavo tega po plinovodu Severni tok 1 junija zmanjšala na 40 in nato julija na le 20 odstotkov polne zmogljivosti. Ruski plinski velikan Gazprom kot razlog za manjšo dobavo navaja popravilo plinskih turbin oziroma to, da še vedno ni prejel Siemensove turbine, ki je bila na popravilu v Kanadi.
V nemškem koncernu Siemens Energy, kjer se je na poti iz Kanade v Rusijo ustavila sporna turbina, zatrjujejo, da je ta že nekaj časa pripravljena za izvoz, a da manjka carinska dokumentacija za uvoz v Rusijo, ki pa jo lahko priskrbi le Gazprom. Ta po drugi strani Siemensu očita, da mu ni predal potrebnih dokumentov in podatkov o popravilu turbine.
Rusi namerno blokirajo?
V zvezi s tem je Scholz danes ob obisku pri Siemens Energy v mestu Mülheim na reki Ruhr ostro kritiziral Rusijo in ji posredno očital, da namerno blokira dostavo plinske turbine in to izkorišča kot pretvezo za manjšo dobavo plina.
"Turbina je tukaj, lahko je dobavljena, nekdo mora samo reči da, želim jo imeti, potem bo zelo hitro tam," je zatrdil Scholz in dodal, da tehnični razlogi, ki jih navaja Gazprom, ne temeljijo na dejstvih. Poudaril je še, da ni prav nobenih razlogov, zakaj turbine ne bi mogli dobaviti Rusom, saj je ne le v brezhibnem stanju, ampak njena dobava tudi ni v nasprotju s sankcijami.
8