Ekonomsko-socialni svet je na tokratni seji osrednjo pozornost namenil poročilu o izvajanju ukrepov države na trgu dela za lansko leto. O delu na črno kljub drugačnim napovedim niso govorili.
Sindikati in delodajalci so ocenili, da so ukrepi aktivne politike zaposlovanje (APZ) zaposlovanje preveč razdrobljeni, skrbijo pa jih tudi finančna sredstva zanje.
Sindikati: Ukrepi bi morali ciljati na zaposlovanje več skupin
Kot je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) glede poročila o ukrepih APZ pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič, bi bilo bolje, če bi bili ti kombinirani in bi ciljali na zaposlovanje več skupin. Trenutno namreč ukrepi ciljajo na posamezne skupine. Prvi izziv se je denimo osredotočal na zaposlovanje mladih, 50+ pa se zdaj na zaposlovanje starejših brezposelnih.
Trenutno je v Sloveniji problem predvsem zaposlovanje starejših brezposelnih, zato Lukič pričakuje čim širši obseg ukrepov prav za to skupino. "V nasprotnem primeru se bo zgodila dolgotrajna brezposelnost, od katere ne bo imel koristi nihče, najmanj pa vlada oz. ministrstvo, ki bo moralo zagotavljati dodatna sredstva za nadomestila za čas brezposelnosti," je posvaril.
Kot ključno je omenil, da se za APZ v prihodnje zagotovi dovolj evropskih sredstev. V tem smislu bo posebej pomemben izplen v okviru nove finančne perspektive, ki se bo začela leta 2014.
Ministrica si bo prizadevala, da se finančna sredstva za APZ ne zmanjšajo
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je socialnim partnerjem zagotovila, da si bo prizadevala, da se za izvajanje APZ v novi finančni perspektivi zagotovi vsaj tolikšen delež, kot ga imamo trenutno. Letos je za ukrepe namenjenih okoli 90 milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi se za znesek znižal za več deset milijonov evrov. ZSSS pa vendarle pričakuje, da bo sredstev za APZ v novi finančni perspektivi več, saj je trenutno v Sloveniji zelo veliko brezposelnih.
Prenizka stopnja vključenosti delodajalskih organizacij in zbornic
Generalni sekretar združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole medtem v zvezi z APZ pogreša večjo povezanost z delodajalskimi organizacijami in zbornicami. Te bi morale biti bolj vključene v te aktivnosti. Strinja pa se, da je problem APZ v Sloveniji velika razdrobljenost ukrepov. "Imamo nabor ukrepov, ki mu ni kaj očitati, imamo vse možne ukrepe, vprašanje pa je, v kakšnem obsegu je posamezen ukrep financiran in kakšne učinke ima. Zakaj? Zato, ker če imate ukrep, ki ni primerno podprt, potem žal ne doseže rezultatov," je navedel.
Po njegovih besedah je zaradi te razdrobljenosti na ključnih ukrepih premalo sredstev. Izpostavil je še, da nekateri ukrepi ne primejo takoj, temveč na daljše obdobje in da je zato treba ukrepe preučiti tudi v tej luči.
Nič o delu na črno
ESS pa danes kljub drugačni napovedi ni obravnaval poročila o dejavnostih in učinkih preprečevanja dela in zaposlovanja na črno za leto 2012, saj se je morala Kopač Mrakova zaradi obveznosti v DZ posloviti predčasno. Nekatere predstavnike ESS je odsotnost ustreznih vladnih sogovornikov precej razjezila. Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je to označil za "nesramno".
Prav o tem poročilu se je sicer pričakovalo največ razprave. Čas je že, da se država spopade z delom na črno, so pred današnjo sejo ESS v izjavah za STA pozvali delodajalci in sindikati.
Skrajni čas je, da se država spopade z delom na črno
Že pred sejo so sicer predstavniki sindikatov in delodajalcev državo, da je že skrajni čas, da se spopade z delom na črno. Kot so dejali, se doslej ni ukrepalo, v prihodnje pa bo pomembno tudi osveščanje.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je opozoril da kljub opozorilom delodajalcev in sindikatov ukrepov ni in se nič ne spremeni. "Problem se vleče iz leta v leto, rezultata ni praktično nobenega," je dejal. Opozoril je, da je ob vse višji brezposelnosti problem vse bolj izrazit, ker se ljudje oprimejo vsakega dela. "Seveda pa vsako delo na črno z ene strani predstavlja nelojalno konkurenco, z druge strani pa država zaradi njega ne dobi svojih davkov in prispevkov," je dodal.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen je ob tem opozoril, da je treba delati na tem, da se spremeni mentaliteto ljudi. "Vsi skupaj moramo vedeti, da nejemanje računov pomeni več plačevanja za tiste, ki redno plačujejo davek," je opozoril in dodal, da je osveščanje v prvi vrsti naloga vlade, v drugi pa vseh ostalih.
3
